Da je masa snega in ledu poimenovana ledenik, mora biti dovolj debela, da drsi le zaradi lastne teže. Okjökull je naziv ledenika izgubil leta 2014. Foto: Reuters

Raziskovalci, ki pri projektu sodelujejo s kolegi s teksaške univerze Rice, napovedujejo, da bodo spominsko ploščo Okjökullu, kar v islandščini pomeni ledenik Ok, odkrili 18. avgusta na mestu, kjer je bil včasih ledenik. "To bo prvi spomenik na svetu, posvečen ledeniku, ki se je stalil zaradi podnebnih sprememb. S tem ko bomo zaznamovali izginotje ledenika Ok, želimo javnost opozoriti na izgube, ki so posledica taljenja ledenikov na Zemlji. Te ledene gmote so namreč največji zbiralniki sladke vode na planetu, v njih pa je zamrznjena zgodovina atmosfere," je v izjavi za javnost povedala Cymene Howe, izredna profesorica antropologije na univerzi Rice in sodelavka pri projektu.

Raziskovalci upajo, da bo spomenik, ki so ga poimenovali Pismo prihodnosti, javnost osveščal o taljenju ledenikov in posledicah podnebnih sprememb. "Pričakujemo, da bo v naslednjih 200 letih vse ledenike doletela podobna usoda. S tem spomenikom potrjujemo, da vemo, kaj se dogaja in kaj moramo še storiti. Samo ti veš, ali smo to tudi naredili," piše na spominski plošči. Na dnu plošče je tudi oznaka 415 ppm CO2, ki navaja maja letos izmerjeno rekordno vrednost ogljikovega dioksida v atmosferi.

Glaciologi so Okjökullu naziv ledenika odvzeli leta 2014, kar se na Islandiji do takrat še ni zgodilo. Leta 1890 je Okjökull prekrival 16 kvadratnih kilometrov, do leta 2012 pa se je zmanjšal na le 0,7 kvadratnega kilometra. "Da je masa snega in ledu poimenovana ledenik, mora biti dovolj debela, da drsi le zaradi lastne teže. Da se to lahko zgodi, mora biti debela od 40 do 50 metrov," je povedal geolog Oddur Sigurdsson.

V naravnem parku Vatnajökull se nahaja največji ledeniški pokrov v Evropi. Vatnajökull je hkrati tudi največji islandski ledenik in je bil na Unescov seznam svetovne dediščine dodan na začetku junija. Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) je aprila objavila raziskavo, v kateri opozarjajo, da bi lahko skoraj polovica krajev z Unescovega seznama svetovne dediščine do leta 2100 ostala brez ledenikov, če bo raven izpustov toplogrednih plinov tudi v prihodnosti takšna kot doslej.