Breme materinstva oz. vzgoje potomcev pri omenjenih živalskih vrstah pa je zelo različno porazdeljeno, so pojasnili v živalskem vrtu. Medtem ko mama čopičarka živi skupaj s svojim partnerjem (parita se za celo življenje) in petimi različno starimi potomci, ki ji družno pomagajo pri vzgoji in skrbi za mladička, jo varujejo in ji prinašajo hrano, prenašajo mladička na svojih hrbtih in podobno, je divja svinja za vse sama.

Divja svinja sama skrbi za mladiče

V ljubljanskem živalskem vrtu je svinja znova postala mama konec februarja, ko je skotila štiri mladiče. "Vsak od njih si je izbral svoj sesek in začel sesati hranljivo mleko. Po nekaj urah so se mladiči že postavili na noge, vendar nekaj dni niso zapustili gnezda. V njem so na varnem ob mami, kot večina novorojenčkov, veliko spali," njihove prve dni opišejo oskrbniki.

Danes, ko so stari en mesec, ves čas sledijo mami, se podijo po ogradi, raziskujejo prebivališče in že pokušajo hrano, s katero se prehranjuje njihova mama: "Samica je izredno skrbna, kljub svoji velikosti nežna in seveda zaščitniška mama."

Čredi kamel se je pridružila Zaya

Čreda dvogrbih kamel, ki jo sestavljajo samec Karlo, samica Salima in njena potomca Hasan ter Gobi, se je prav tako povečala – dočakali so dolgonogo Zayo. "V jeziku ljudstva, ki živi v Mongoliji, kjer so v naravi razširjene tudi dvogrbe kamele, njeno ime pomeni sreča. V času epidemije koronavirusa smo ime skrbno izbrali, saj si kot družba prizadevamo premagati virus, širiti medčloveško pomoč in pozitivne zgodbe," so zapisali v ljubljanskem ZOO-ju.

Kamele so bolj tihe živali. Ob rojstvu mladiča pa se samica pogosto in glasno oglaša, mali ji odgovarja in tako se poznata tudi po glasu. Vse samice v čredi kotijo na posebnih, od samcev odmaknjenih prostorih. Tam oblikujejo nekakšne "otroške vrtce", kjer skupaj varujejo mladiče pred plenilci in se izmenično nemoteno pasejo, da imajo dovolj mleka za svoje potomce, so pojasnili v ljubljanskem živalskem vrtu.