Tekmovanja se udeležijo bradači iz Beograda in tudi širše regije. Foto: EPA
Tekmovanja se udeležijo bradači iz Beograda in tudi širše regije. Foto: EPA
Tekmovanje je potekalo že četrto leto zapored, vsakič novembra. Foto: EPA

Okoli 30 dobro zaraščenih mož se je pomerilo v desetih kategorijah: najlepša brada, navihana brada, navihani brki, nagrada po izboru ženskega občinstva, najdaljša brada, najdaljši brki, stajling, kozja bradica, pristrižena brada in oprava.

Lovorike v omenjenih kategorijah so pobrali Stefan Bogunović, Dušan Trajković, Jovan Saković, Nenad Bekvalac, Nenad Jokić, Mirza Delić in Bojan Krujanić.

"Pred štirimi leti sem slišal za t. i. movember, akcijo, v sklopu katere vsi brivci v Ameriki od zaslužka donirajo denar centrom za raziskovanje raka na prostati. Glede na to, da v Srbiji tak sistem ne obstaja, sem prišel na idejo, da organiziramo izbor za najlepšo brado, ob tem pa moške tudi opomnimo, kako pomembno je hoditi na preventivne preglede," je za portal Mondo razložil eden izmed organizatorjev dogodka, Karlo Zagorac.

Izbori po vsej regiji
Zagorčevemu zgledu so sledili še preostali v regiji, tako da zdaj podobne izbore prirejajo v Zagrebu, Podgorici, Mostarju in Sarajevu.

Trend puščanja brade je v modi zadnjih nekaj let, Zagorac pa pravi, da od svojih strank dobiva 1001 željo, kar se tiče oblikovanja brade.

"Po navadi vidijo pri nekom nekaj, kar jim je všeč, pa si zaželijo enako. Nekaterim pa želje preprosto ne morem uresničiti, saj nimajo dovolj goste ali močne brade. Morate vedeti, da je vsaka brada značaj zase," se namuzne.

Skozi zgodovino se je družbeno stališče do moških brad precej spreminjalo, odvisno od različnih dejavnikov, od kulturno-verskih tradicij do aktualnih modnih smernic. V nekaterih religijah (denimo islamu in sikhizmu) velja, da si mora vsak moški pustiti rasti brado.

Spet druge kulture gledajo na brado kot na simbol možatosti in moškosti, ki da ponazarja vrednote, kot so modrost, moč, spolna moč in visok družbeni status.