24. marca 1999 je zveza Nato začela napade na vojaške cilje v takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. Za posredovanje se je Nato odločil po večtedenskih neuspelih poskusih mednarodne skupnosti, da bi tedanjega predsednika Slobodana Miloševića s pogajanji prepričala o prenehanju nasilja srbskih sil nad kosovskimi Albanci.

Strah pred etničnim čiščenjem?
Leta 1989 je Miloševićev režim s spremembami ustave takratnega SFRJ-ja Kosovu odvzel status avtonomne pokrajine. Leta 1996 je nastala uporniška Osvobodilna vojska Kosova (OVK), ki je svoje oboroženo delovanje okrepila leta 1998, s tem pa se je okrepilo tudi nasilje srbskih vojaških in policijskih sil. V prvih mesecih leta 1999 je po podatkih Združenih narodov svoje domove zapustilo več kot 400.000 kosovskih Albancev, njihovo število pa se je do konca Natovih napadov povečalo na milijon.

Mednarodna skupnost si je zaradi bojazni, da bi lahko izvajali etnično čiščenje in bi se zgodila humanitarna katastrofa na Kosovu in v Metohiji, prizadevala, da bi z Beogradom podpisala mirovni sporazum. Na mirovni konferenci, ki je potekala februarja in marca 1999 v Parizu in Rambouilletu, so oblikovali mirovni sporazum, ki pa ga je sprejela samo albanska stran.

Beograd je sporazum zavrnil - tako politični del, ki je vseboval visoko stopnjo avtonomije Kosova, kot tudi vojaški del, ki je predvideval namestitev mednarodnih sil v pokrajini. Sporazum je 23. marca uradno zavrnil srbski parlament, isti dan pa je posebni odposlanec ZDA Richard Hoolbroke sporočil, da so propadla tudi njegova večdnevna pogajanja z Miloševićem.

Napadi so trajali 78 dni
Le nekaj ur pozneje je tedanji generalni sekretar Nata Javier Solana ukazal letalske napade na SFRJ, ki so se začeli 24. marca 1999 ob 19.45. V napadih je sodelovalo 19 držav članic Nata. Bombardiranje so začeli z ladij v Jadranskem morju ter z letali, ki so vzletala iz štirih oporišč v Italiji. Pri organizaciji napadov so pomagali tudi strateški operaterji v bazah v zahodni Evropi.

Bombardiranje Beograda je trajalo 78 dni, do 10. junija, ko je Milošević le privolil v pogoje mednarodne skupnosti. Vojaški odposlanci Beograda so dan prej v makedonskem Kumanovu podpisali vojaško-tehnični sporazum o umiku vojske ZRJ-ja s Kosova in prihodu mednarodnih mirovnih sil (Kfor). Varnostni svet Združenih narodov je 10. junija sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je misija ZN-a (Unmik) prevzela nadzor nad pokrajino, na Kosovo pa so napotili tudi sile Kforja.

Napad brez odobritve Varnostnega sveta
Bombardiranje Srbije je bilo Natovo prvo oboroženo posredovanje v zgodovini severnoatlantskega zavezništva, prvič v zgodovini pa se je napad zgodil brez odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov. Ameriški general Wesley Clark, ki je takrat poveljeval silam zavezništva, je v svoji knjigi Moderno vojskovanje zapisal, da se je načrtovanje Natove operacije začelo že sredi junija leta 1998 in da je bil načrt operacije končan že avgusta istega leta.

Nato vztraja, da je bila operacija potrebna za ustavitev etničnega čiščenja in preprečitev človekoljubne katastrofe in da je bila uspešna.

100 milijard dolarjev škode napadov
Kot je poročal B92, je vlada Srbije ocenila, da je v napadih umrlo najmanj 2.500 ljudi (po nekaterih ocenah celo 4.000), ranjenih pa je bilo več kot 12.500 ljudi. V napadih je bilo uničenih 25.000 stanovanjskih objektov, 470 kilometrov cest in 595 kilometrov železniških tirov. Poškodovanih je bilo 14 letališč, 19 bolnišnic, 20 zdravstvenih domov, 18 vrtcev, 69 šol, 167 kulturnih spomenikov in 44 mostov. Skupna materialna škoda napadov je ocenjena na 100 milijard dolarjev.

Po poročanju srbskih medijev je Nato izvedel 2.300 zračnih napadov na 995 objektov, pri tem pa naj bi 1.150 bojnih letal sprožilo 420.000 izstrelkov s skupno maso 22.000 ton. Med izstreljenimi raketami je bilo tudi 1.300 vodenih, odvrženih pa naj bi bilo tudi 37.000 kasetnih bomb.

Miloševićev režim padel leta 2000
Natovi napadi so pomenili tudi začetek konca režima zdaj že pokojnega Miloševića. 18 mesecev po napadih, oktobra leta 2000, je padel Miloševićev režim, ta pa se je nato na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu zagovarjal tudi zaradi zločinov na Kosovu, a je pred izrekom sodbe leta 2006 umrl.

Obletnice začetka napadov se bodo spomnili tudi v Srbiji. Srbski predsednik Tomislav Nikolić bo na spominsko obeležje žrtvam bombardiranja v Varvarinu položil vence.