Ahed Tamimi bo v zaporu ostala še najmanj do ponedeljka, v najslabšem primeru pa ji grozi celo do sedem let zapora. Foto: Reuters
Ahed Tamimi bo v zaporu ostala še najmanj do ponedeljka, v najslabšem primeru pa ji grozi celo do sedem let zapora. Foto: Reuters
Po aretaciji Tamimijevih so v Palestini izbruhnili manjši protesti, na katerih so protestniki zahtevali izpustitev vseh treh žensk. Foto: Reuters
Tamimijevi so znani po svojem aktivizmu in protestom proti izraelski okupaciji. Leta 2012 je v spopadih z izraelsko vojsko življenje izgubil 31-letni Rušdi Tamimi (Rushdi Tamimi), palestinski policist in Ahedin bratranec. Foto: Reuters
Slika male Ahed Tamimi je prvič zaokrožila leta 2012, ko je takrat 12-letno dekletce jokalo na pogrebu svojega ubitega bratranca. Foto: Reuters
Ahedin oče Basem Tamimi je znan palestinski aktivist, ki so ga izraelske oblasti že več kot 12-krat aretirale. Foto: AP
Ahedin mlajši brat Mohamed leta 2015 v primežu izraelskega vojaka. Foto: Reuters
Ahed, njen brat in njena mama med spopadom z izraelskimi vojaki leta 2015. Fotografija je zaokrožila po vsem svetu. Foto: Reuters

V torek je izraelska vojska Ahed Tamimi aretirala, potem ko je na družbenih omrežjih zaokrožil video, na katerem svetlolasa najstnica klofuta izraelskega vojaka.

Video prikazuje Ahed, ki z 21-letno sestrično Nur Nadži Tamimi (Nour Naji Tamimi) pristopi do dveh izraelskih vojakov, ki sta zaprla stopnice, ki vodijo do doma družine Tamimi v vasi Nabi Saleh na okupiranem Zahodnem bregu.

Ahed ju je začela psovati, odrivati, brcati in klofutati, vojaka pa sta pri tem ostala bolj ali manj pasivna in sta se samo pomikala nazaj, zato ju konservativni desničarski izraelski politiki zdaj obtožujejo, da je bilo njuno vedenje ponižujoče. Vojska vztraja, da sta se vedla "profesionalno" in daje posnetek za dokaz, da ni izraelska vojska tista, ki je ofenzivna.

Do incidenta je prišlo 15. decembra, na dan spopadov na Zahodnem bregu, ki so se razvneli zaradi odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da preseli veleposlaništvo ZDA v Jeruzalem. Izraelska policija se je za aretacijo odločila šele, ko je omenjeni posnetek postal viralen. V torek so tako izvedli racijo v družinskem domu Tamimijevih, zasegli mobilne telefone, računalnike in drugo elektronsko opremo ter aretirali Ahed, njeno sestrično in njeno mamo Nariman.

Grozi ji sedem let zapora
Čeprav izraelska policija ni navedla nobenega razloga za pridržanje trojice, pa so sprva potrdili, da bodo Tamimijeve ostale v zaporu najmanj do četrtka. Pridržanje trojice so sicer od torka že dvakrat podaljšali, po zadnji odločitvi bodo za rešetkami najmanj do ponedeljka. Izraelski minister za izobraževanje Naftali Bennett pravi, da Ahed preti do sedem let zapora, Jerusalem Post pa poroča, da ji bodo zaradi napada na uradno osebo sodili pred vojaškim sodiščem.

"Prevevajo me kompleksni in zmedeni občutki. Gre za mešanico živčnosti, strahu, žalosti in pričakovanja, hkrati pa ponosa, časti in samozavesti, a na koncu me preplavijo očetovska čustva in samo še jokam," je povedal Ahedin oče Basem Al Tamimi (Bassem Al Tamimi 50).

Oglasil se je tudi palestinski voditelj Mahmud Abas, ki je pohvalil pogum tako dekleta kot tudi njene celotne družine. "Njegova ekscelenca je preverila zdravje in moralo zapornice Ahed ter pohvalil njo in njeno družino, ki vedno prisostvuje na mirnih protestih v svoji vasi, Nabi Salih," so sporočili z Abasovega urada.

Otroško uporništvo
A aretacija Ahed Tamimi ni povsem naključna. Dekle je namreč kljub svoji mladosti že nekaj let na čelu gibanja za osvoboditev Palestine, njen oče pa je znani palestinski aktivist in organizator protestov proti izraelskim naselbinam na Zahodnem bregu. Tamimi je bil za časa izraelske okupacije Zahodnega brega junija 1967 star deset tednov in ga je mama med konfliktom skrila v jamo. Aktivizma se je lotil že kot najstnik.

Basem Al Tamimi, ki pravi, da zagovarja nenasilni upor, danes tedensko organizira proteste proti izraelski okupaciji, izraelske oblasti pa so ga aretirale že najmanj 12-krat, od tega je bil enkrat v priporu brez sojenja kar tri leta.

Leta 2011 ga je izraelsko vojaško sodišče obsodilo, ker je organiziral shod brez dovoljenja in ker je "pošiljal ljudi, da so metali kamenje". Tamimi je obtožbe, da bi hujskal k metanju kamnov, zanikal, njegova aretacija pa je dvignila precej prahu - EU ga je takrat označila za zagovornika človekovih pravic, Amnesty International pa za "zapornika vesti".

Družina na okopih
Očetovega uporniškega duha se je nalezla celotna rodbina Tamimijev. Ahedin 14-letni brat Mohamed tako trenutno okreva v bolnišnici po tem, ko ga je med protesti zadel gumijasti naboj izraelskega vojaka, tako on kot tudi njegov brat in mama pa so bili že večkrat aretirani zaradi svojega gorečega uporništva, mamo so izraelski vojaki enkrat ustrelili v nogo.

A Mohamedova starejša sestra je tista, ki jo mediji označujejo za "novo ikono palestinskega upora" in "palestinsko Malalo". Vsekakor je že vajena medijske pozornosti. Novembra 2012 je zaokrožila njena fotografija, kako joče na pogrebu svojega bratranca, palestinskega policista Rušdija Tamimija, ubitega v spopadih z izraelskimi vojaki.

Decembra istega leta jo je potem, ko je videl fotografijo dekletca, kako se postavlja po robu izraelskim vojakom, na osebno srečanje povabil Recep Tayyip Erdogan, takrat še premier Turčije. Ob tem je dekletu podelil posebno medaljo za pogum.

Leta 2015 je nato fotografija 15-letne Ahed, ki grize roko izraelskega vojaka, ki je skušal aretirati njenega tri leti mlajšega brata Mohameda, postala močna simbolična fotografija, ki je obšla svet.

Očitki o izkoriščanju otrok
A medtem ko je Ahed Tamimi za nekatere ikona in narodna junakinja, je za druge provokatorka in orodje v rokah svoje družine, ki naj bi načrtno v konfrontacijo z izraelskimi vojaki pošiljala svoje otroke.

Lani je bila Ahed zaradi svojega aktivizma povabljena na turnejo v ZDA z naslovom "Brez otrok za rešetkami/Živi upor", a ji je State Department vizum zavrnil.

Kje je podpora za Ahed?
Al Džazira se ob tem sprašuje, zakaj Ahed ni deležna take podpore zahodnih feminističnih skupin in borcev za človekove pravice, kot jo uživa pakistanska otroška aktivistka Malala Jusafzaj, na katero so talibani leta 2012 skušali izvesti atentat, leta 2014 pa je kot najmlajša dobitnica vseh časov prejela Nobelovo nagrado za mir.

Kot spominja Al Džazira, je bil odziv javnosti na Malalin primer povsem drugačen kot na Ahedin. Ko je okrevala po napadu talibanov, so jo na srečanja vabili vsi, od takratnega britanskega premierja Gordona Browna do ameriškega predsednika Baracka Obame in generalnega sekretarja ZN-a Ban Ki Muna, UNESCO pa je sprožil kampanjo "Zavzemimo se za Malalo".

Revija Time jo je razglasila za eno od 100 najvplivnejših ljudi sveta, revija Glamour za žensko leta, za Nobelovo nagrado pa je bila nominirana že leta 2013, preden jo je leta 2014 tudi prejela.