Prebivalci so se doslej najbolj množično odpravili na ulice mest, da bi protestirali proti vojaški oblasti. Foto: Reuters
Prebivalci so se doslej najbolj množično odpravili na ulice mest, da bi protestirali proti vojaški oblasti. Foto: Reuters

Osrednjeafriška država je v politični krizi od aprila leta 2021, ko je bil na fronti ubit dolgoletni avtoritarni predsednik Idriss Deby. Takoj zatem je oblast pri 37 letih starosti prevzel njegov sin Mahamat Idriss Deby in napovedal 18-mesečno tranzicijsko obdobje, po katerem je obljubil izvedbo volitev. Na začetku oktobra je prelomil svojo obljubo in vojaško oblast podaljšal še za dve leti, zaradi česar so opozicija in civilnodružbene organizacije pozvale k protestom.

Čeprav so oblasti prepovedale proteste, so ti vseeno izbruhnili na dan, ko bi se morala sprva končati vojaška vladavina. Predsednik vlade Saleh Kebzabo je proteste označil za oborožen upor, medtem ko organizacije za človekove pravice zatrjujejo, da so oblasti izvedle pokol nad neoboroženimi civilisti v prestolnici N'Djamena in drugih mestih.

"Kar se je zgodilo danes, je oborožena ljudska vstaja za prevzem oblasti s silo in odgovorni za nasilje se bodo soočili s pravico," je dejal Kebzabo, ki je bil prejšnji teden imenovan za predsednika nove "vlade enotnosti", potem ko je bil v preteklosti nasprotnik Debvjevega režima.

"Protestniki so imeli strelno orožje in so uporniki. Varnostne sile so se odzvale v samoobrambi," je zatrdil.

Varnostne sile so skušale na silo zatreti proteste. Foto: Reuters
Varnostne sile so skušale na silo zatreti proteste. Foto: Reuters

Predstavnik organizacije za človekove pravice Amnesty International Abdoulaye Diarra je povedal, da so pripadniki varnostnih sil na protestnike streljali s pravimi naboji, kar so ugotovili na podlagi pričevanja protestnikov in ogledov videoposnetkov.

Med vladavino Debyja mlajšega so bili v Čadu že večkrat priča protivladnim protestom in nikoli do zdaj se varnostne sile nanje niso odzvale tako nasilno.

Nasilje je obsodil predsednik komisije Afriške unije in nekdanji čadski premier Moussa Faki Mahamat, ki je pozval k mirni rešitvi krize. Zaskrbljenost je izrazil tudi tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Stephane Dujarric in čadske oblasti pozval k zagotavljanju svobode izražanja in mirnih shodov. Nasilje je obsodila tudi nekdanja kolonialna oblastnica Francija, ki ima tesne odnose s Čadom.

Vlada je zaradi nemirov uvedla policijsko uro in razglasila izredne razmere, ki jih je Deby mlajši sicer razglasil že v sredo zaradi obsežnih poplav, ki so prizadele več kot milijon prebivalcev Čada.

Čad je sicer tretja najrevnejša država na svetu, kjer 5,5 milijona ljudi potrebuje nujno humanitarno pomoč. Po podatkih Svetovne banke 42 odstotkov od 16 milijonov prebivalcev živi v revščini.

Mahamat Idriss Deby je šele ta mesec prisegel kot predsednik države. Foto: Reuters
Mahamat Idriss Deby je šele ta mesec prisegel kot predsednik države. Foto: Reuters