Dogoni, ki jih je nekaj sto tisoč, so eno najstarejših afriških ljudstev. Foto: Reuters
Dogoni, ki jih je nekaj sto tisoč, so eno najstarejših afriških ljudstev. Foto: Reuters

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so v vas, v kateri naj bi bilo okoli 300 pripadnikov te etnične skupine, ponoči prišli oboroženi napadalci, ki so ubili in zažgali skoraj sto ljudi. 20 prebivalcev te vasi v bližini mesta Sanga še pogrešajo.

Pripadnik malijskih varnostnih sil je dejal, da je bila "celotna dogonska vas tako rekoč izbrisana". Po navedbah oblasti je napad izvedla teroristična skupina.

Medetnični spopadi so v Maliju vse pogostejši. Nasilje je izbruhnilo, ko se je pred šestimi leti pojavila džihadistična skupina, v kateri prevladuje etnična skupina Fulani, in začela napadati pripadnike skupnosti Dogon in Bambara.

Pred tem so spore med Fulani in Dogoni pogosto reševali s pogajanji, vendar je upor islamističnih skupin, ki se je s severa Malija do leta 2015 razširil v osrednji del države, zmanjšal nadzor vlade in povečal razpoložljivost orožja, piše BBC. Oborožene skupine, ki so v Maliju še zaostrile že tako težke varnostne razmere, so povezane z Al Kaido ali Islamsko državo, poroča Al Džazira.

Dogoni sicer obtožujejo Fulane, da na njihovi zemlji pasejo živino. Skupini sta sprti tudi zaradi dostopa do zemlje in vode. Fulani oziroma Peuli so večinoma pastirji in trgovci, Dogoni so lovci in kmetje, Bambari pa večinoma kmetje.

Misija Združenih narodov v Maliju (Minusma) je 16. maja sporočila, da je od januarja 2018 zaradi napadov na Fulane na območjih Mopti in Segou umrlo najmanj 488 ljudi. Oboroženi Fulani pa so od takrat povzročili 63 smrti med civilisti v pokrajini Mopti. V enem najbolj krvavih napadov marca so najverjetneje pripadniki Dogonov ubili okoli 160 pripadnikov Fulanov blizu meje z Burkina Fasom.

Nekoč ena mirnejših in stabilnejših zahodnoafriških držav je postala žrtev negotovih razmer v Sahelu. Foto: EPA
Nekoč ena mirnejših in stabilnejših zahodnoafriških držav je postala žrtev negotovih razmer v Sahelu. Foto: EPA

Medetnične napetosti v Maliju izkoriščajo islamski skrajneži, ki obvladujejo dele Sahela tudi v sosednjih Nigru in Burkina Fasu. Dogoni obtožujejo Fulane, da nudijo zatočišča skrajnežem, kar pa Fulani zanikajo.

Leta 2013 je v Maliju posredovala francoska vojska, ki je ustavila napredovanje islamističnih skupin s severa, potem ko so te izkoristile upor Tuaregov in same začele osvajati ozemlja. Kljub navzočnosti francoskih vojakov in modrih čelad so varnostne razmere še zmeraj nestabilne, predvsem na severu države, kjer imajo skrajneži svoja puščavska skrivališča.

V okviru Misije ZN-a v Maliju deluje tudi osem slovenskih vojakov, a obrambno ministrstvo razmišlja o njihovem umiku.

Dogoni

Starodavno ljudstvo Dogonov je bilo pred poslabšanjem varnostnih razmer v Sahelu največja turistična znamenitost v Maliju. Enemu najstarejših afriških ljudstev se je pred tujci dolgo uspelo zavarovati predvsem zaradi odročnega in surovega okolja, kjer živijo, saj so si bivališča ustvarili v skalnatih stenah strmih pobočij na južnem robu saharske puščave. Svojo edinstveno in vsestransko kulturo so ohranili pred širjenjem islama, francoskimi kolonialisti in misijonarji.

Slavo o Dogonih je v svet prvi ponesel francoski antropolog Marcel Griaule, ki je ljudstvo spoznal na znameniti francoski antropološki odpravi od Dakarja do Džibutija konec 20. let prejšnjega stoletja, na kateri so si Francozi zadali nalogo, da podrobno popišejo in raziščejo ljudstva v svojih kolonijah na jugu Sahare. Griauleja je najbolj prevzel čarobni svet obrednih mask, ki prepletajo življenja Dogonov in se z njihovo pomočjo poslavljajo od mrtvih, proslavljajo uspešen lov, pozdravljajo prihod dežja, se branijo pred maščevalnimi duhovi ubitih živali ali pa jih uporabijo v dramskih uprizoritvah.