Kais Sajed je 25. julija lani odstavil vlado premierja Hičema Mečičija, zamrznil delo parlamenta in si prisvojil široka pooblastila. Foto: AP
Kais Sajed je 25. julija lani odstavil vlado premierja Hičema Mečičija, zamrznil delo parlamenta in si prisvojil široka pooblastila. Foto: AP

Končna sestava parlamenta bo verjetno znana šele marca prihodnje leto, ko bo končan morebitni drugi krog volitev.

Volišča se bodo v večjem delu države odprla ob 8. uri, glasovati pa bo mogoče do 18. ure po srednjeevropskem času. Volitve bodo tokrat potekale nekoliko drugače, saj se je število sedežev v parlamentu zmanjšalo z 217 na 161. Medtem ko so bili poslanci doslej izbrani na podlagi strankarskih list, pa bodo danes kandidati izvoljeni kot posamezniki brez deklarirane pripadnosti.

Za 161 mest se poteguje 1058 kandidatov, od katerih je večina neznanih. Tunizijski observatorij za demokratično tranzicijo medtem navaja še, da je med kandidati le 122 žensk, kar pomeni, da se bo njihova zastopanost v parlamentu najverjetneje zmanjšala.

Saied, nekdanji profesor prava, ki je leta 2019 slavil na predsedniških volitvah predvsem zaradi jeze javnosti nad politično elito, je 25. julija lani odstavil vlado premierja Hičema Mečičija, zamrznil delo parlamenta in si prisvojil široka pooblastila.

Marca letos je nato razpustil parlament, julija pa je slavil zmago na referendumu o novi ustavi. Nova ustava je še dodatno okrepila moč predsednika, ki po novem poveljuje vojski, lahko imenuje vlado brez odobritve parlamenta in ga je praktično nemogoče odstaviti s položaja.

Svoje poteze je takrat označil kot nujne za rešitev države iz dolgotrajne politične in gospodarske krize. Številni opozarjajo, da njegov prevzem oblasti ogroža mlado tunizijsko demokracijo. Zato so številne stranke pozvale k bojkotu volitev, opazovalci volitev pa pričakujejo nizko volilno udeležbo.