Ahmadinedžad je obelodanil, da je Iran pripravljen kupiti uran v zdravstvene namene od katere koli države. Foto: Reuters
Ahmadinedžad je obelodanil, da je Iran pripravljen kupiti uran v zdravstvene namene od katere koli države. Foto: Reuters
Iaea
IAEA je 21. septembra prejela pismo iz Teherana, v katerem je Iran agencijo obvestil o gradnji novega jedrskega objekta. Foto: EPA
Natanc
Proti Iranu so bile zaradi njegovega jedrskega programa vpeljane stroge sankcije Varnostnega sveta ZN-a. Sledilo naj bi še več sankcij, saj naj bi tudi Rusija pritisnila na Iran. Foto: EPA
Nicolas Sarkozy, Gordon Brawn in Barack Obama
Obama je, obkrožen s Sarkozyjem in Brawnom, zažugal Iranu. Foto: EPA
G20: Krizo zasenčil Iran

V pismu generalnemu sekretarju Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamedu El Baradeju je Teheran zapisal, da bo v novem objektu "stopnja bogatenja (urana) do petodstotna", kar po navedbah strokovnjakov ni dovolj za izdelavo jedrskega orožja. Iran že zdaj bogati uran v obratu v Natancu.

Burni odzivi
Islamska republika vztraja, da je njen jedrski program narejen v civilne namene, česar pa Zahod ne verjame. Na zadnjo novico o iranskem jedrskem programu so se zato burno odzvale države, ki so vpletene v pogajanja z Iranom. Francija je iransko zadnjo potezo označila za "resno kršitev" resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov.

Brawn napovedal strožje sankcije
Nemška kanclerka Angela Merkel je sporočila, da je zelo zaskrbljena zaradi gradnje jedrskega objekta ter da Francija, Velika Britanija in ZDA delijo njeno skrb. "Zahtevamo, da Iran priskrbi vse informacije mednarodni jedrski agenciji," je dejala. Britanski premier Gordon Brawn je Iran obtožil prevare in zatrdil, da je mednarodna skupnost pripravljena uvesti še strožje sankcije proti Teheranu. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je dejal, da je Iran mednarodno skupnost popeljal na nevarno pot. Zaskrbljenost zaradi iranskega razkritja sta izrazili tudi Rusija in Kitajska.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je sporočil, da bi moral Iran dokazati, da je njegov jedrski program narejen z miroljubnimi nameni ter da z gradnjo jedrskega objekta krši resolucije Varnostnega sveta, novih sankcij pa ni omenil. IAEA je pozval k takojšnji preiskavi, pri kateri je pripravljena Rusija pomagati "z vsemi razpoložljivimi sredstvi".

Kitajska pa je Iran pozvala, naj sodeluje z IAEA-jem in se zavzela za diplomatsko rešitev spora. Izrazila je upanje, da bo srečanje 1. oktobra z Iranom v Ženevi, ki naj bi se ga udeležilo pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a (Velika Britanija, ZDA, Francija, Rusija in Kitajska) ter Nemčija, prineslo napredek.

Obama: Program presega civilne potrebe
Podobno oster kot njegovi kolegi je predsednik ZDA Barack Obama, ki v Pittsburghu gosti voditelje skupine G20. Dejal je, da Iran "krši pravila, ki jim morajo slediti vsi narodi". Teheran je obtožil, da je jedrsko elektrarno skrivaj gradil več let, kar pa je Iran že zanikal. Obama je poudaril, da ima Iran pravico do miroljubnega jedrskega programa, a da ta program presega civilne potrebe. Iranu je sporočil, da mora na srečanju 1. oktobra pokazati pripravljenost za popolno sodelovanja z IAEA-jem, in dodal, da je še naprej zavezan diplomatskim pogajanjem s Teheranom.

"ZDA nismo dolžni obveščati o vsem"
"Nimamo skrivnosti, delujemo v okviru IAEA-ja," se je na plaz kritik odzval iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, Obami pa je sporočil, da Iran ni dolžen ZDA obveščati o vsakem jedrskem objektu, ki ga ima. Dodal je, da si izrael ne bi drznil napasti Irana, ki da se lahko brani. "Izraelski napad nas ne skrbi. Iran je zelo velika država - veliko večja, kot si morda nekateri mislijo in predstavljajo," je odgovoril na namigovanja o morebitnem izraelskem napadu na iranske jedrske objekte, ki se že dalj časa pojavljajo.

"Ne gre za skriven kraj. Če bi bil, zakaj bi o njem obvestili IAEA. Nimamo težav s tem, da IAEA pregleda naše objekte. Tega se ne bojimo," je na novinarski konferenci še dejal iranski predsednik.

ZDA in Izrael vedela za "skrivni objekt"
"Kot razume IAEA, v ta novi center še niso pripeljali jedrskega materiala," je sporočil tiskovni predstavnik agencije ZN-a in dodal, da iransko pismo navaja tudi, da bo IAEA "dodatne informacije dobil v primernem času". Objekt, ki naj bi ga gradili znotraj gore blizu antičnega mesta Qom, naj bi bil končan in pripravljen za delovanje prihodnje leto. New York Times je citiral neimenovanega ameriškega uradnika, da je v objekt mogoče namestiti do 3.000 centrifug. ZDA so gradnjo objekta spremljale več let in verjamejo, da je premajhna, da bi proizvajala gorivo za civilni jedrski reaktor, je razkril vir in dodal, da je za civilne elektrarne potrebno veliko večje število centrifug. Povedal je še, da je Izrael vedel za jedrski objekt in je povedal za objavo o njegovi gradnji.

G20: Krizo zasenčil Iran