Ali je svojo kandidaturo preklical le nekaj ur po tem, ko jo je Al Sisi tudi uradno potrdil. Ali je kot razlog za svoj preklic navedel koruptivnost volilnega procesa in izrazil žalost, ker se je ljudsko upanje v nov začetek končalo. Dodal je, da so bili njegovi podporniki tudi ustrahovani. Omenil je še kršitve volilne komisije v podporo Al Sisiju.

Volilna komisija je sicer zagotovila, da bo glasovanje pravično in transparentno, predsednikov urad in vladni tiskovni predstavnik pa Alijevega odstopa nista komentirala. Preostali kandidati morajo svoje kandidature prijaviti do 29. januarja, 20. februarja pa bo znan dokončni seznam, a analitiki dvomijo, da se bo poleg Al Sisijevega na listi pojavilo še kakšno drugo ime.

V torek so egiptovske oblasti aretirale še Samija Anana, po mnenju analitikov zadnjega resnega Al Sisijevega protikandidata. Vojska je Anana obtožila vodenja kampanje brez vojaškega dovoljenja. Ananov sin je za Reuters sporočil, da je policija preiskala družinsko stanovanje in iz očetove pisarne odnesla vse, kar je lahko našla.

Združeni narodi so izrazili zaskrbljenost nad aretacijo. Tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je egiptovske oblasti pozval h kredibilni in mirni predsedniški kampanji. Amnesty International je aretacijo obsodil kot napad na pravico do izražanja in političnega udejstvovanja.

Al Sisi bi zgradil državo v osmih letih
Al Sisi ob najavi svoje kandidature prejšnji teden ni skrival želja po novem mandatu. "Gradnja države običajno traja od 16 do 20 let, jaz si to želim doseči v osmih letih, če bo Bog dal," je takrat dejal.

Obljubil je, da bo obudil gospodarstvo in naredil konec islamskim skrajnežem, ki so na severnem Sinaju lani okrepili svoje napade in jih usmerili tudi proti civilistom, zaradi česar je Egipt stanje izrednih razmer podaljšal še za tri mesece.

Nekdanji vojaški poveljnik Al Sisi je bil za predsednika prvič izvoljen leta 2014, leto po tem, ko je vojska pod njegovim poveljstvom v državnem udaru odstavila islamističnega predsednika Mohameda Mursija.