Aleksander Vučić je slavil suvereno. Foto: Reuters
Aleksander Vučić je slavil suvereno. Foto: Reuters
Vučić ob oddaji svojega glasu. Foto: Reuters
Opozicija trdi, da so se na volitvah dogajale številne nepravilnosti. Foto: Reuters
Aleksander Vučić je dobil mandat za nadaljevanje svoje proevropske politike. Foto: Reuters
Srbija po volitvah

Po politični transformaciji, ki jo kritiki ocenjujejo kot pragmatično, in ne ideološko, Vučić vodi srbska prizadevanja pri približevanju Evropski uniji. V Evropi velja za zanesljivega balkanskega partnerja, istočasno pa je prijatelj tradicionalne zaveznice Rusije, tako da vzdržuje nekakšen "sodelujoč" pristop.

Vučić, ki se je rodil 5. marca 1970 v Beogradu in končal študij prava, je politično kariero začel na začetku 90. let kot radoveden učenec ultranacionalista Vojislava Šešlja, ki so ga pozneje v Haagu obtožili in na koncu pred kratkim oprostili vojnih zločinov na območju Jugoslavije. Kot visokemu funkcionarju Srbske radikalne stranke mu je Šešelj v zadnji vladi režima pokojnega Slobodana Miloševića konec 90. let dodelil položaj ministra za informiranje. Kot minister je zatiral do režima kritične medije, ker naj bi bili med njimi "tuji plačanci" in "izdajalci".

Prelevitev v proevropskega politika
V zadnjih letih je Vučić postal povsem drugačen politik. Leta 2008 se je ločil od svojega mentorja Šešlja in skupaj s sedanjim srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem, takrat drugim človekom radikalne stranke, ustanovil proevropsko Srbsko napredno stranko in začel zagovarjati sodelovanje in tesnejše odnose z Zahodom. Preobraženi Vučić je med drugim pokol v Srebrenici označil za "grozljiv zločin" in prizorišče tudi sam obiskal ter se poklonil žrtvam.

Vučićeva politična kariera je doživela drastičen vzpon, potem ko so ga po zmagi SNS-a na parlamentarnih volitvah leta 2012 imenovali za podpredsednika srbske vlade. Čeprav je bil naslednji dve leti le namestnik premierja Ivice Dačića, je veljal za najvplivnejšega politika v državi. Leta 2014 je na predčasnih volitvah SNS dobil večino in Vučić se je zavihtel na premierski stolček. V zadnjem času je Vučić zagovarjal boljše odnose s Kosovom, pred nedeljskimi volitvami pa se je promoviral kot edini politik, ki je zmožen privabiti tuje vlagatelje in izvesti reforme, h katerim sta pozvala EU in Mednarodni denarni sklad.

Nemška podpora Vučiću
Da je Vučićeva zmaga odprla pot za nadaljevanje srbskega približevanja EU-ju, meni tudi nekdanji slovenski veleposlanik v Srbiji in strokovnjak za Balkan Borut Šuklje. Ta je ob tem spomnil, da je SNS na svoji zadnji konvenciji pred volitvami gostil visoke odposlance tako rekoč vseh pomembnejših evropskih vlad, pred volitvami pa je Srbijo obiskal in Vučiću podporo izrekel tudi nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder.

Takoj po objavi prvih izidov je Vučiću čestitala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Ta izrazita nemška in evropska podpora Vučiću bo po mnenju Šukljeta vplivala na razmerja v regiji, saj med drugim pomeni pritisk na Hrvaško in njeno blokiranje srbskega približevanja EU-ju.

V Evropi Vučića vidijo kot enega redkih balkanskih voditeljev, ki je sposoben sprejemati odločitve in jih tudi realizirati, je povedal Šuklje in dodal, da zdaj Vučića čakajo številni izzivi, kot so nadaljevanje približevanja EU-ju, dokončni dogovor s Kosovom, privatizacija, reforma pokojninskega in drugih sistemov. Z nedeljsko zmago in pridobljeno podporo se bo moral Vučić teh nalog lotiti, saj nima več izgovorov, je še povedal Šuklje.

Parlamentarni prag prestopilo sedem strank in koalicij
Petodstotni prag za vstop v narodno skupščino je sicer prestopilo sedem strank. Po preštetih glasovih s 97,46 odstotka volišč je koalicija pod vodstvom Vučićevega SNS-a prejela 48,25 odstotka. V parlament so se uvrstili še socialisti (SPS) zunanjega ministra Ivice Dačića z 11,01 odstotka, Šešljevi radikalci (SRS) z 8,05 odstotka, koalicija okoli Demokratske stranke (DS) s 6,05 odstotka, gibanje Dovolj je bilo s 5,99 odstotka, koalicija SDS-LDP-LSV s 5,03 odstotka ter koalicija DSS in stranke Vrata s petimi odstotki.

Volilna udeležba je bila 56-odstotna, kar je malce višja kot leta 2014. Direktor agencije IPSOS Strategic Marketing Srđan Bogosavljević je za RTS dejal, da bi lahko SNS sam oblikoval vlado, ker bo dobila več kot 126 mandatov, torej več kot polovico sedežev v 250-članski skupščini. Omenil je tudi možnost, da bi po preštetju vseh glasov dve koaliciji, SDS-LSV-LDP in DSS-Vrata, ki sta na robu parlamentarnega praga, lahko padli podenj in ne bi vstopili v parlament.

Opozicija izraža dvom o regularnosti volitev
Vučić je ob razglasitvi zmage dejal, da si bo prizadeval, da bo predsednik vlade vseh državljanov Srbije. Poudaril je, da je zmaga SNS-a zgodovinska in da so se "državljani odločili za prihodnost, in ne za preteklost in čase sporov, roparske privatizacije in korupcije". Ocenil je, da so bile tokratne volitve najmirnejše in z najmanj nepravilnostmi v zadnjih 25 letih.

Opozicija se z njim ne strinja in trdi, da so volitve, od predvolilne kampanje do štetja glasov, zaznamovale številne nepravilnosti in zlorabe. Predstavniki koalicij SDS-LSV-LDP, DSS-Vrata, gibanja Dovolj je bilo in DS-ja so izrazili dvom o regularnosti volitev rekoč, da je velika sramota, da v 21. stoletju štiri ure po zaprtju volišč še niso znani preliminarni izidi volitev. Analitiki so v prvih komentarjih poudarili, da so se nepravilnosti dogajale, vendar pa ne morejo odločilno vplivati na razdelitev poslanskih mandatov.

Srbija po volitvah