Milanović je že bil hrvaški premier med letoma 2011 in 2016. Foto: EPA
Milanović je že bil hrvaški premier med letoma 2011 in 2016. Foto: EPA

"Na teh volitvah ne bom kandidat za predsednika vlade in dovolite mi, da pozdravim Zorana Milanovića, nosilca liste SDP-ja v prvi volilni enoti in kmalu predsednika vlade," je na novinarski konferenci dejal predsednik SDP-ja Peđa Grbin.

"V življenju vsakega od nas obstajajo trenutki, ko je treba iti iz cone udobja. Ta čas je potrkal na moja vrata v trenutku Turudića," je nato dejal Milanović, pri čemer je mislil na imenovanje Ivana Turudića za generalnega državnega tožilca, čeprav je imel ta kot predsednik županijskega sodišča v Zagrebu stike s človekoma, ki so ju preiskovali zaradi suma korupcije.

"Zbrali bomo večino za vlado narodne rešitve," je še dejal in dodal, da je čas, da osedlajo konje. Hkrati je povabil "vse neomadeževane in vrle ljudi" k temu, da se zberejo. Milanović je kot voditelj SDP-ja sicer enkrat že vodil vlado, in sicer med letoma 2011 in 2016.

Sodelovanje Milanovića na volitvah bi lahko močno premešalo karte na hrvaškem političnem parketu, saj je ravno aktualni predsednik po anketah javnega mnenja najpopularnejši hrvaški politik.

Plenković: Sijajno

Aktualni premier in vodja HDZ-ja Andrej Plenković je napoved Milanovića komentiral kot sijajno. "Slišali smo, da se je Milanović odločil iti na volitve z SDP kot neodvisni, a kljub temu ohraniti funkcijo, pa naj bo, kar bo. Mislim, da je to sijajno," je dejal.

"Končno so padle maske. Do danes smo imeli skritega vodjo opozicije, zdaj pa imamo malega preračunljivega predsednika in malega kandidata, ki misli, da ne bo izgubil, kot je izgubil leta 2016. Pokazali bomo Milanoviću, da bo tako on kot SDP tretjič izgubil," je dodal.

Plenković je izrazil tudi mnenje, da se je Milanović za kandidaturo odločil iz paničnega strahu zaradi državnega tožilstva, na čelo katerega so imenovali Turudića. Tretje politično sporočilo, ki ga Plenković vidi v Milanovićevi kandidaturi, pa je po njegovih besedah "morda tudi poskus, da Hrvaško izvleče iz zahodne skupnosti, iz EU, Nata in partnerstva z ZDA, ter jo pošlje v naročje Rusije".

V prvi volilni enoti, ki obsega severozahodni del Zagrebške županije ter del središča in zahoda Zagreba, bo kandidiral tudi Plenković kot nosilec liste HDZ-ja. Foto: Reuters
V prvi volilni enoti, ki obsega severozahodni del Zagrebške županije ter del središča in zahoda Zagreba, bo kandidiral tudi Plenković kot nosilec liste HDZ-ja. Foto: Reuters

"Nezališana poteza Milanovića"

Čeprav so hrvaški mediji poročali, da naj bi Milanović kmalu podal odstop s položaja predsednika države, na katerem je od februarja leta 2020, pa je nato sam na Facebooku pojasnil, da bo kandidiral kot neodvisni in nestrankarski kandidat na listi SDP-ja, odstopil pa bo šele po volilni zmagi, o kateri je prepričan.

Njegova napoved odpira številna pravna vprašanja, med njimi to, ali Milanović kot predsednik države lahko kandidira za premierja, in to, kdo bi ga zamenjal, če bi odstopil. Teh vprašanj za hrvaške medije za zdaj niso želeli komentirati ne na državni volilni komisiji ne na ustavnem sodišču. Je pa predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović za hrvaško televizijo N1 povedal, da bodo svoje mnenje izrazili v postopku nadzora ustavnosti in zakonitosti volitev v skladu z zakonodajo.

Profesorica ustavnega prava Sanja Barić pa je v pogovoru za hrvaški portal Index dejala, da je Milanovićeva poteza nezaslišana, katastrofalna in da bi se ustavno sodišče moralo takoj odzvati.

Pojasnila je, da hrvaška ustava in zakoni situacije, kjer bi predsednik države kandidiral za premierja, ne omenjajo izrecno zgolj zato, ker je tako jasna in očitna. "Izhaja iz stališča predsednika Hrvaške in celotnega sklopa ustavnih načel o delitvi oblasti in v tej konkretni situaciji predsednik države ne more kandidirati, dokler ne odstopi," je poudarila.

Volitve bodo potekale v sredo, 17. aprila

Milanović je že pred tem presenetil, ko je po četrtkovi razpustitvi sabora volitve razpisal za sredo, 17. aprila, ko je izdal sklep o razpisu volitev za Evropski parlament, ki bodo potekale 9. junija.

S svojo odločitvijo je presenetil hrvaško javnost, saj je ta pričakovala, da bodo volitve potekale na eno od nedelj med 14. aprilom in 12. majem. V skladu s hrvaško zakonodajo bo dan volitev dela prosta dan, so še navedli v uradu predsednika.

Odločitev predsednika države so že komentirali Plenković ter predstavniki opozicijskih strank. Z datumom volitev je glede na njihove besede zadovoljna večina od njih.

"Mi smo po razpustitvi sabora rekli, da so za nas sprejemljivi vsi datumi," je dejal Plenković in datum volitev ocenil kot malo neobičajnega, a v okviru zakona.

Koordinatorica zeleno-leve stranke Zmoremo! Sandra Benčić je izbiro datuma ocenila kot zanimivo, a pozitivno, ker bo po njeni presoji prispevala k večji volilni udeležbi. Iz največje opozicijske stranke SDP pa so na družbenem omrežju X sporočili, da kdor čaka, dočaka.

Milanović in Plenković sta nenehno v sporu in sta pogosto tudi žaljiva drug do drugega. Foto: Reuters
Milanović in Plenković sta nenehno v sporu in sta pogosto tudi žaljiva drug do drugega. Foto: Reuters

Deset hrvaških levoliberalnih strank s SDP-jem na čelu se je pretekli teden dogovorilo o skupni koaliciji. Zmoremo! se s SDP-jem dogovarja le o t. i. pikčasti koaliciji oz. skupnem nastopu v štirih volilnih enotah.

V vladajočem HDZ-ju so napovedali, da bodo na volitvah sodelovali z dozdajšnjimi partnerji, med katerimi so predstavniki manjšin in nekatere manjše stranke različnih političnih usmeritev. Je pa Plenković že zavrnil možnost sodelovanja s konservativno stranko Most in skrajno desnim Domovinskim gibanjem.

V anketah vodi HDZ

V soboto začne teči 14-dnevni rok, v katerem morajo stranke, neodvisne liste in kandidati državni volilni komisiji (DIP) predati svoje volilne liste. DIP ima potem 48 ur časa za objavo skupnega seznama veljavnih volilnih list in kandidatov, to pa pomeni tudi začetek volilne kampanje.

Zadnja raziskava javnega mnenja, ki jo je pred dnevi objavila hrvaška televizija RTL, je sicer pokazala, da ima največjo podporo še vedno HDZ. Zanje bi, če bi bile volitve na začetku marca, glasovalo 26,5 odstotka volivcev. SDP bi prejel 17,9 odstotka glasov, Most 7,9 odstotka, Zmoremo! 7,8 odstotka, Domovinsko gibanje pa 7,7 odstotka.

Na Hrvaškem bodo letos poleg evropskih in parlamentarnih volitev tudi predsedniške volitve, ki bodo potekale proti koncu leta.