Sprva so goli pripadniki plemena le bojazljivo zahajali na rob gozda, kmalu pa so se opogumili in vse pogosteje zahajali v prvo vas plemena Ashaninka ob reki Envira, kjer so z vrtov izmaknili nekaj povrtnine, nato pa izginili nazaj v varni objem džungle. Pred tremi tedni so imeli prvi stik z vaščani v Sympaticu ob meji z Brazilijo, ki je od najbližje ceste oddaljen več kot teden dni hoje oz. plovbe. To je sicer prvič po letu 1980, odkar oblasti nadzirajo območje, da so avtohtona plemena prostovoljno zašla iz svojega tradicionalnega okolja.

José Carlos Meirelle z ministrstva, ki območje nadzira že 20 let, pravi, da je položaj edinstven. "Nekaj resnega se je moralo zgoditi. Ni normalno, da bi tako velika skupina izoliranih Indijancev na tak način pristopila k civilizaciji. To je povsem nova in skrb vzbujajoča situacija, in ne vemo, kaj jo je zakrivilo," je povedal.

Izgubljeni v džungli
Brazilsko ministrstvo za indijanske zadeve in Survival International, mednarodna organizacija za pravice avtohtonih ljudstev, sta pred nekaj dnevi opozorila, da je pleme ogroženo. Menijo, da so dejavnosti divjih gozdarjev in prekupčevalcev z mamili pleme pregnale z domov in stran od večstoletnega nomadskega preživljanja. Po njihovih navedbah perujske oblasti niso storile dovolj, da bi naredile konec divji sečnji na svoji strani meje.

Sympatico leži blizu območja, kjer so pleme pred štirimi leti prvič posneli. Oblasti ocenjujejo, da na območju živijo najmanj štiri tovrstne skupnosti, ki naj bi skupno štele približno 600 pripadnikov. Še dve plemeni naj bi živeli na območju v Peruju, nihče pa ne ve natančno, koliko posameznikov živi v divjini zahodne Amazonije.

Divji gozdarji
Je pa mednarodna skupnost vse bolj zaskrbljena zaradi prisotnosti močno oboroženih gozdarjev v Peruju, katerih nezakonite dejavnosti bi lahko kmalu pogubile zadnja "izgubljena plemena" tega sveta. Mahagoni in tikovina, ki jo tolpe divjih gozdarjev sekajo, končata v Evropi in ZDA, kjer iz njiju izdelujejo vrtno pohištvo. Po mednarodni zakonodaji imajo Indijanci pravico do lastnih tradicionalnih območij.

A kljub pred kratkim podpisanemu sporazumu med Perujem in Brazilijo, da bosta obe državi spoštovali avtonomnost avtohtonih ljudstev, je območje Amazonije skrajno izolirano in divje, prepad med zakonodajo in njenim praktičnim uveljavljanjem pa je ponekod ogromen.

Najbolj ogroženi po 19. stoletju
Amazonska avtohtona ljudstva so se v zadnjih letih znašla v najnevarnejšem položaju po 19. stoletju, opozarjajo organizacije. Prvič, odkar so njihovi predniki ubežali genocidnim posledicam razcveta industrije kavčuka pred 150 leti, jih ogrožajo novi virusi (norice, ošpice in celo navadni prehlad), proti katerim niso imuni.

Selitve prinašajo tudi nove grožnje konfliktov s skupinami na že poseljenih območjih. Po brazilski zakonodaji imajo avtohtona ljudstva pravico, da zavrnejo stik in komunikacijo z zunanjim svetom in ljudmi, a trenutno pleme sobiva z gostitelji iz plemena Asháninka, ki naj bi jih prišleki sprva prestrašili, zdaj pa naj bi jih njihov žalostni položaj močno ganil.

Sarah Shenker iz organizacije Survival International pravi, da še nihče ne ve, kateri jezik pleme govori ali kdo sploh so. "Da so stopili v stik s civilizacijo, je očitno zavestna odločitev, ker so morali čutiti, da nimajo izbire. Resno jim grozi izumrtje," je povedala.