Kdaj bodo Benny Tai, Čan Kin Man in Ču Jiu Ming slišali obsodbo, še ni znano. Foto: Reuters

Med njimi so tudi trije prominentni aktivisti, obrazi t. i. "dežnikarske revolucije" oziroma hongkonškega prodemokratičnega gibanja, 59-letni Čan Kin Man, 54-letni Benny Tai in 74-letni Ču Jiu Ming, ki so se pred petimi leti zavzeli za nenasilno civilno neposlušnost in se pridružili protestom, ki so jih vodili študenti, razvili pa so se v masovne demonstracije.

Zaradi sodelovanja na teh protestih jim grozi do sedem let zaporne kazni, poroča BBC. "Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, bomo vztrajali in ne bomo obupali," je dejal Tai, profesor prava, ki je s Čanom, profesorjem sociologije, obsojen zarote, kršenja zakona in spodbujanja kršitev javnega reda in miru. Čuja obtožnica bremeni kršitve javnega reda. Kdaj bo obsodba izrečena, še ni znano.

V podporo deveterici se je pred sodiščem zbralo več tisoč protestnikov. Človekoljubne organizacije so kritične do odločitve hongkonškega sodišča, Human Rights Watch pa je dejal, da sodišče s to odločitvijo pošilja "grozno sporočilo". Raziskovalka Maya Wang je za BBC povedala, da bo takšna poteza "verjetno ohrabrila vlado, da bo preganjala tudi mirnejše aktiviste, kar bo še dodatno ogrozilo svobodo izražanja v Hongkongu".

S protesti zahtevali politične reforme

Najhujši protesti v Hongkongu po vrnitvi izpod britanske krone so leta 2014 izbruhnili, ker so se oblasti v Pekingu avgusta odločile, da ne bodo izpolnile obljube, da bodo v Hongkongu lahko leta 2017 svojega voditelja volili na neposrednih volitvah. Prepustil bi jim zgolj izbiro med dvema ali tremi kandidati, ki bi jih ponudil Peking. Peking je namreč zelo občutljiv glede statusa Hongkonga in teženj k večji avtonomiji od Kitajske.

Nekdanja britanska kolonija je bila leta 1997 vrnjena Kitajski v sklopu dogovora "ena država, dva sistema", ki Hongkongu zagotavlja nekatere svoboščine, kot je avtonomija sodstva. Vendar kritiki svarijo, da Kitajska izteguje svoje kremplje po neodvisnosti Hongkonga. Po sporazumu z Veliko Britanijo se je Kitajska zavezala, da bo še 50 let spoštovala demokratične pravice prebivalcev Hongkonga.

Mladi aktivisti so prepričani, da njihove svoboščine počasi izginjajo, a s protesti, ko so zahtevali politične reforme, niso bili uspešni. Protestov se je zaradi uporabe dežnikov, ki so varovali protestnike pred vročim soncem in poprovim pršilom prijelo ime "dežnikarska revolucija".