85-letni Akihito se je na obredu v cesarski palači v Tokiu po 30-letnem vladanju odrekel prestolu krizantem. Obred v Borovi dvorani, ki velja za najelegantnejšo v cesarski palači, je trajal le deset minut.

V kratkem govoru je 85-letnik dejal, da je svoje naloge opravljal z globokim spoštovanjem in ljubeznijo do ljudi. Uradno bo Akihito ostal cesar še do polnoči, ko bo tudi nastopilo novo obdobje pod novim cesarjem Naruhitom.

Sorodna novica Japonski cesar Akihito: življenje vladarja, ki se odpoveduje prestolu

Slovesnosti v cesarski palači se je udeležilo okoli 300 ljudi, med njimi premier Šinzo Abe in ministri v njegovi vladi.

Gre za prvo abdikacijo japonskega cesarja v modernih časih. Leta 1817 je odstopil cesar Kokaku.

V sredo bo potekala še ena slovesnost, na kateri bo prestolonaslednik 59-letni Naruhito zasedel prestol in nasledil cesarske insignije, kot sta sveti meč in dragulj. Tudi ta obred bo trajal le deset minut.

Vloga japonskega cesarja je zgolj simbolna in nima politične moči. Kljub temu je cesar Akihito v obdobju svojega vladanja večkrat opozarjal na politične težave, deloval združevalno in japonsko cesarsko družino skušal približati ljudem.

Akihito je 125. japonski cesar postal 8. januarja 1989 po smrti svojega očeta cesarja Hirohita, v čigar imenu se je Japonska borila in izgubila v drugi svetovni vojni.

Avgusta 2016 je šokiral državljane, ko je nakazal, da se želi umakniti s prestola. V videoposnetku je izrazil zaskrbljenost, da zaradi visoke starosti in šibkega zdravja ne bo več mogel opravljati svojih dolžnosti.

Od tehnološke velesile do gospodarskih težav

Japonska je bila ob začetku Akihitove vladavine svetovna visokotehnološka sila, zdaj pa ima težave s stagnirajočim gospodarstvom, starajočim se prebivalstvom in pomanjkanjem delovne sile, njen primat na tehnološkem področju pa ogrožata sosedi Kitajska in Južna Koreja. Otoška država je v Akihitovem obdobju doživela vrsto naravnih nesreč in Fukošimo, najhujšo jedrsko katastrofo po nesreči v Černobilu leta 1986.