Avstralsko vrhovno sodišče trdi, da se javni uslužbenci pri objavah ne bi smeli skrivati za psevdonimi. Foto: Reuters
Avstralsko vrhovno sodišče trdi, da se javni uslužbenci pri objavah ne bi smeli skrivati za psevdonimi. Foto: Reuters

Gre za pomemben primer, ki bo dal smernice pri vprašanju, kako daleč segata pravici do svobode govore in svobode sporočanja. Vplival bo tudi na dva milijona preostalih zveznih in lokalnih delavcev, ki so zaposlenih v javnem sektorju, piše Guardian.

Michaela Banerji, ki je bila zaposlena prav na ministrstvu za priseljence, je izgubila službo, ker je na Twitterju pod uporabniškim imenom LaLegale kritizirala vladne poteze.

Delodajalec je trdil, da s tem krši pravila vedenja zaposlenih v javnem sektorju, ki uslužbencem nalagajo "apolitičnost v vsakem trenutku".

Pritožila se je na vrhovno sodišče, ki pa je potrdilo, da so jo upravičeno odpustili, saj "svoboda do sporočanja ne pomeni tudi pravice posameznika do svobode govora". Pojasnili so, da javni uslužbenci na družbenih omrežjih ne bi smeli skrivati svoje identitete in mesta zaposlitve, anonimne objave pa naj bi škodile ugledu javnega sektorja.

Odvetnik Banerjijeve opozarja, da bi odločitev lahko imela velike in daljnosežne posledice. "Sodniki so torej odločili, da je v odnosu med delodajalcem in zaposlenim uslužbenec vedno lahko odpuščen, če kritizira poteze nadrejenega glede neke politično pomembne teme," je dejal.