Kljub optimizmu na obeh straneh so ‒ poudarjajo analitiki ‒ še vedno odprta nekatera najpomembnejša vprašanja, zato izida ni mogoče napovedati, za Radio Slovenija poroča Uroš Lipušček.

Washington razburil Peking
Zato da bi pokazali ameriško moč in posredno podprli ameriške pogajalce, sta včeraj dve ameriški vojni ladji znova pluli skozi Tajvanski preliv, s čimer so v Washingtonu vnovič razburili uradni Peking. Za zdaj so nekatera najpomembnejša vprašanja še vedno odprta; kitajska stran kategorično zavrača ameriško zahtevo, da bi ZDA, če ocenijo, da v Pekingu dogovor kršijo, lahko uvedle enostranske povračilne ukrepe.

Prav tako se razhajajo glede prepovedi subvencioniranja državnih kitajskih podjetij. V Pekingu opozarjajo, da v ZDA prek raznih federalnih programov, posebej pa nakupov orožja, po napihnjenih cenah subvencionirajo svojo industrijo.

Kitajska se ne bo odpovedala planskemu gospodarstvu
Če bi kitajska privolila v ameriške zahteve, bi se morala, prvič, odpovedati planskemu gospodarstvu in, drugič, tako rekoč popolnoma privatizirati svojo industrijo, v kar pa v Pekingu ne bodo privolili za nobeno ceno. Glede na to, da ameriški posebni tožilec Robert Müller predsednika ZDA Donalda Trumpa ni neposredno obtožil za sodelovanje z Rusijo v zadnji predsedniški kampanji, kar mu povečuje možnosti, da bo znova izvoljen, na ameriški strani pričakujejo, da bo Kitajska pripravljena na večje popuščanje kot doslej.

Padanje gospodarske rasti kliče po dogovoru
Sporazum o koncu trgovinske vojne zaradi padanje gospodarske rasti potrebujeta obe državi, kljub temu pa so vse možnosti odprte. Ena od neznank je tudi, kako bo najnovejši dogovor o sodelovanju med Evropsko unijo in Kitajsko, ki so ga dosegli med obiskom kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Parizu, vplival na ameriško-kitajska pogajanja. Peking si je namreč s tem v pogovorih s Trumpovo administracijo posredno okrepil pogajalko moč.