Po koncu obiska predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa v Tajvanu, ki ga ima Peking za svoje ozemlje, je začela Kitajska v vodah okoli otoka obsežne vojaške vaje. Na nekaterih območjih vaje potekajo tudi le 20 kilometrov od Tajvana, ki Pekingu očita, da skuša spremeniti status quo v regiji.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Kitajska izstrelila več balističnih raket Dongfeng v morje na severovzhodni in jugozahodni strani otoka. Že pred tem je ministrstvo sporočilo, da so njihove oborožene sile v bojni pripravljenosti in da vojaške vaje pozorno spremljajo. Tajvan je pripravljen na konflikt, a ga ne bo iskal, so zatrdili.

Približno 10 kitajskih vojaških ladij je v sredo ponoči prečkalo sredinsko črto v Tajvanski ožini, ki predstavlja de facto mejo na morju med Tajvanom in Kitajsko, in se tam zadrževalo do poldneva po krajevnem času. V četrtek zjutraj naj bi črto prečkalo tudi več kitajskih letal.

Tajvan je vojaške vaje označil za zračno in pomorsko blokado, medtem ko ZDA menijo, da je Kitajska neodgovorna in bi ji lahko stvari ušle izpod nadzora. Po mnenju Tajpeja vaje kršijo pravila ZN-a, vdirajo na tajvansko ozemlje in ogrožajo svobodno premikanje po zraku in morju. Vladajoča tajvanska Demokratska progresivna stranka je vaje označila za "neodgovorno, nelegitimno vedenje".

Kitajski zunanji minister Vang Ji je obisk Pelosi označil za maničnega, neodgovornega in neracionalnega. Kot je pojasnil na srečanju zunanjih ministrov Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) je Kitajska naredila vse, da bi se izognila krizi, a ne more dopustiti ogrožanja njenih temeljnih interesov. Po njegovih besedah se bo Tajvan "eventualno vrnil v naročje domovine".

Tajvansko zunanje ministrstvo je Kitajsko obtožilo, da posnema Severno Korejo s svojim obnašanjem. Preostale države je pozvalo k podpori demokratičnemu otoku in skupni obrambi svobode ter demokracije.

Tajvanski svet za odnose s celinsko Kitajsko je Peking opozoril, da sila ne bo rešila težav in vojaške vaje ne bodo spremenile dejstva, da obe strani ne pripadata druga drugi. Komunistično partijo so še pozvali, naj preneha ustrahovati Tajvan.

Tovorne ladje se preusmerjajo

Zaradi kitajskih vojaških vaj okoli otoka so številne trgovske ladje preusmerile smer svoje plovbe stran od Tajvanske ožine, ki je ena od najprometnejših pomorskih poti na svetu, saj gre prek nje po podatkih BBC-ja polovica vsega tovora v zabojnikih in 88 odstotkov največjih tovornih ladij. Kitajska je pozvala, naj se v času vaj ladje in letala izogibajo omenjenih voda in zračnega prostora.

Na mednarodnem letališču v Tajpeju so odpovedali že več kot 50 mednarodnih poletov.

Napetosti in z njo povezane motnje v tovornem prometu bi lahko povzročile znatne prekinitve v dobavnih verigah in imele posledice za vse svetovno gospodarstvo.

Rakete v japonsko izključno gospodarsko cono

Zaskrbljenost glede območij, na katerih potekajo vojaške vaje, je izrazila tudi Japonska, saj naj bi se ta prekrivala z njeno izključno gospodarsko cono, kamor so po navedbah Tokia že padle kitajske balistične rakete, je novinarjem v Tokiu dejal obrambni minister Nobuo Kiši. Ob tem je pojasnil, da je število devetih izstrelkov ocena japonske strani.

Japonska je "vložila protest Kitajski po diplomatski poti", je še dejal Kiši in zadevo označil za "resno težavo, ki vpliva na našo nacionalno varnost in varnost naših državljanov". Peking je sporočil, da njene "tako imenovane" izključne gospodarske cone ne priznava.

Ameriška mornarica je sporočila, da proti delu oceana jugovzhodno od Tajvana pluje letalonosilka Ronald Reagan s pripadajočo skupino vojaškega ladjevja. "USS Ronald Reagan in njena udarna skupina plujejo v Filipinskem morju in nadaljujejo načrtovane operacije kot del svoje rutinske patrulje v podporo svobodni in odprti indijsko-pacifiški regiji," je dejal tiskovni predstavnik mornarice.

Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je dejal, da bo odgovornost za kakršno koli krizo na strani Kitajske, ob tem pa še enkrat poudaril, da postanek Pelosi v Tajpeju nikakor ne spreminja ameriške politike, ki še vedno podpira eno Kitajsko.

Peking načrtuje "ponovno izobraževanje" Tajvancev

Kitajski veleposlanik v Franciji Lu Šaje je medtem na francoski televiziji dejal, da se bo po "ponovni združitvi" s Tajvanom Peking osredotočil na "ponovno izobraževanje". Ta izraz so kitajske oblasti uporabljale ob pridržanju pripadnikov večinoma muslimanskih manjšin v severozahodni regiji Sinkiang.

Obisk Nancy Pelosi je bil najvišji ameriški politični obisk Tajvana v 25 letih, Kitajska pa ga je označila za kršenje njene suverenosti. Peking je Washingtonu tudi zagrozil, češ da se "s tistim, ki se igra z ognjem, ne bo dobro končalo, kdor užali Kitajsko, pa mora biti kaznovan".

ZDA imajo do Tajvana ambivalenten odnos. Na eni strani spoštujejo politiko "ene Kitajske" in uradno priznavajo le vlado v Pekingu, na drugi pa ohranjajo "robusten neformalni" odnos z otokom. Washington tako Tajvanu prodaja tudi orožje.