Eden od voditeljev talibanov in njihov soustanovitelj Abdul Gani Baradar, ki je vodil pogajanja z ZDA o ameriškem umiku in za katerega se je govorilo, da bo zasedel mesto predsednika vlade, je bil imenovan za namestnika Akunda.

Akund je bil namestnik zunanjega ministra med letoma 1996 in 2001, ko so bili talibani nazadnje na oblasti.

Notranji minister bo postal Sarajudin Hakani, vodja skrajne islamske mreže Hakani, ki je na seznamu iskanih oseb ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI), Američani pa ponujajo pet milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi vodile do njegovega prijetja.

Skupina Hakani, ki jo je ustanovil njegov oče Džalaludin Hakani in je na ameriškem seznamu terorističnih organizacij, je odgovorna za najsmrtonosnejše napade v Afganistanu v zadnjih dveh desetletjih.

"Vemo, da so prebivalci naše države čakali na novo vlado," je ob prestavitvi vladne ekipe dejal tiskovni predstavnik talibanov Zabihula Muhadžid.

Obrambni minister bo postal Mula Jakub, sin ustanovitelja talibanov Mule Omarja, ki je umrl leta 2013. Zunanji minister bo Han Mutaki.

V vladi ni nobene ženske. Na vprašanje novinarja BBC-ja, zakaj ni bila imenovana nobena ženska, je predstavnik talibanske kulturne komisije odvrnil, da vladna ekipa še ni dokončna.

Akundzada napovedal vladanje po šeriatskem pravu

Vodja talibanov Mavlavi Hibatula Akundzada, ki se od talibanske zasedbe Afganistana še ni pojavil v javnosti, je v pisni izjavi sporočil, da si želijo močnih in zdravih odnosov s sosednjimi državami in z vsemi drugimi državami, ki bodo temeljili na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju.

Afganistancem je čestital za osvoboditev izpod tuje vladavine in napovedal, da bodo v prihodnje vladali in urejali življenje po šeriatskem pravu. Zagotovil je, da so talibani zavezani k spoštovanju mednarodnega prava, sporazumom in dogovorom, ki niso v nasprotju z islamskim pravom.

Združeni narodi so v odzivu na imenovanje prehodne vlade sporočili, da bo dolgotrajen mir prinesel le sporazumen in vključujoč dogovor. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je dejala le, da ZDA talibanske vlade še ne bodo priznale tako kmalu.

Shod proti pakistanskemu vmešavanju

V afganistanskem glavnem mestu Kabul se je na protestih proti vmešavanju Pakistana v afganistanske zadeve zbrala množica ljudi, večinoma žensk, talibani pa so protestnike pregnali s streli v zrak.

Protestniki in protestnice so se zbrali pred pakistanskim veleposlaništvom. S transparenti in skandiranjem so izražali nasprotovanje vmešavanju Islamabada, ki ga številni že dolgo obtožujejo tesnih povezav s talibani.

Vodja pakistanske obveščevalne službe ISI Faiz Hamid je bil ta konec tedna v Kabulu, uradno zato, da bi ga veleposlanik seznanil z razmerami v Afganistanu, vendar pa naj bi bil njegov obisk namenjen predvsem srečanju z najvišjimi predstavniki talibanov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Afganistanci so v strahu pred ponovitvijo brutalne vladavine talibanov med letoma 1996 in 2001 pripravili več manjših protestov. V mestu Mazar-i-Šarif na severu države je v ponedeljek manjša skupina žensk na protestu zahtevala spoštovanje pravic. Protesti so prejšnji teden potekali tudi v Heratu, kjer so ženske zahtevale enakost, pravičnost in demokracijo.

Med prvo vladavino talibanov v Afganistanu, ki se je končala po ameriškem napadu konec leta 2001, so bile ženske povsem brez pravic. Talibani medtem obljubljajo, da bodo spoštovali pravice žensk v skladu z načeli islamskega prava, vendar za zdaj ni jasno, kaj to za ženske pomeni.

Turčija: Ne mudi se s priznanjem vladavine talibanov

S priznanjem vladavine talibanov v Afganistanu ni treba hiteti, je medtem sporočil turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. Cavusoglu je bil previden glede prihodnjih odnosov Turčije s talibani. Dejal je, da mora biti nova afganistanska vlada vključujoča, in dodal, da bi morale tudi ženske in pripadniki različnih etničnih skupin zasesti ministrske položaje.

Mednarodna skupnost bi morala po njegovih besedah počakati, da bo jasno, kaj se bo zgodilo, preden bi priznali vladavino talibanov. "Nobene potrebe ni po hitenju," je dejal. "To je naš nasvet vsemu svetu. Mednarodna skupnost bi morala delovati skupaj," je dejal v obsežnem televizijskem intervjuju, ki ga povzema AFP.

Turčija se s talibani v Kabulu, kjer je še vedno diplomatsko navzoča, pogovarja o pogojih, pod katerimi bi lahko pomagala pri ponovnem odprtju letališča v glavnem mestu.

Kot je dejal Cavusoglu, se Turčija tudi s Katarjem in ZDA pogovarja o pogojih, ki bi omogočili ponovno odprtje letališča v Kabulu za polete, ki bi omogočili dostavo humanitarne pomoči, evakuacijo civilistov in ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v Kabulu.

Vendar pa je pri tem ključno zagotavljanje varnosti. Opozoril je, da komercialnih poletov ne bo mogoče vzpostaviti, dokler letalski prevozniki ne bodo imeli zagotovil, da so razmere dovolj varne.

Blinken: Talibani obljubili, da bodo lahko ljudje zapustili državo

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je v Katarju sporočil, da so talibani obnovili obljubo, da bodo Afganistanci lahko svobodno zapustili državo, če bodo to želeli.

Po srečanju s katarskim kolegom v Dohi je povedal, da so jim talibani zagotovili, da bodo "pustili ljudi s potrebnimi potovalnimi dokumenti, da svobodno odpotujejo". Za besedo pa jih ne bodo držale le ZDA, ampak celotna mednarodna skupnost, je dejal Blinken.

Sorodna novica "Z afganistansko vojno je oživela tradicija imperialističnega feminizma"

Ameriška vlada je pod vse večjim pritiskom, ker je v Afganistanu ostalo še nekaj Američanov in veliko nekdanjih afganistanskih sodelavcev ZDA in drugih zahodnih držav. Čeprav imajo ti ljudje urejene dokumente, za zdaj ne morejo zapustiti države, ker so ZDA na začetku prejšnjega tedna ustavile evakuacijske polete s kabulskega letališča.

V Katarju so medtem pojasnili, da bi na kabulskem letališču lahko že kmalu obnovili polete in tako omogočili potovanja. Letalski promet je bil prekinjen ob padcu Kabula v roke talibanov in poskusih na tisoče Afganistancev, da pridejo na letališče, ko so se hoteli na vsak način umakniti pred talibani in zapustiti državo.

Večina evakuiranih je sicer prišla ravno v Katar. Ta zalivska država je bila prehodna točka za skoraj polovico od okoli 120.000 Afganistancev, ki so jih umaknili iz države.