Carrie Lam je nagovor podala kar prek videopovezave. Foto: EPA

Lamova je dvakrat poskušala začeti nagovor v parlamentu, ki je tri mesece po vpadu zamaskiranih protestnikov znova odprl vrata, a jo je skupina poslancev, ki se zavzemajo za več demokracije, vsakič znova preglasila. Med drugim so s projektorjem za Lamovo, ki je stala za govorniškim odrom, predvajali protestne slogane. Na koncu se je hongkonška voditeljica odpovedala poskusom, da bi spregovorila. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, se je tokrat prvič od začetka tradicije leta 1948 zgodilo, da voditelj Hongkonga ne bi mogel podati letnega nagovora.

Namesto tega je Lamova nagovor objavila v videoposnetku. V njem je poudarila svojo zavezanost načelu ene države, dveh sistemov – političnemu sistemu, ki v Hongkongu velja od konca britanske nadvlade – in dejala, da pozivov k neodvisnosti Hongkonga ne bodo tolerirali. Naznanila je tudi več projektov izgradnje stanovanj, kar je označila za enega glavnih izzivov mesta. "Trdno verjamem, da bo Hongkong prestal to nevihto in se premaknil naprej," je povedala. A v svojem nagovoru ni pokazala nikakršnega popuščanja zahtevam protestnikov in tako ta ni naletel na odobravanje zagovornikov več demokratičnih svoboščin.

Protesti vse bolj nasilni

Hongkong že več mesecev pretresajo protesti, ki postajajo vse bolj nasilni. Sprva je šlo za nasprotovanje predlogu zakona, ki bi omogočil izročanje osumljencev kaznivih dejanj Kitajski, zdaj pa gre za splošno nezadovoljstvo zaradi vse večjega vmešavanja Pekinga v polavtonomno območje. Protestniki so bili v torek deležni tudi podpore iz ZDA. Predstavniški dom ameriškega kongresa je namreč potrdil predlog zakona, katerega cilj je braniti človekove pravice v Hongkongu.

Predlog, ki še vedno potrebuje podporo senata, predvideva letni pregled stanja, da bi ugotovili, ali Hongkong še vedno uživa zadostno avtonomijo, da si zasluži svoj poseben trgovinski status. Ta status med drugim Hongkongu zagotavlja zaščito pred sankcijami in carinami, ki bi jih ZDA uvedle za preostalo Kitajsko.

Predlog prebivalcem Hongkonga tudi omogoča pridobitev vizuma za ZDA, čeprav bi bili aretirani zaradi udeležbe na nenasilnih protestih. Kdor koli, ki bi bil "odgovoren za ugrabitev in mučenje ljudi, ki bi uveljavljali mednarodno priznane človekove pravice", pa bi bil v skladu z zakonom deležen sankcij, pojasnjuje BBC. Kitajska, ki za stopnjevanje protestov v zadnjih tednih obtožuje "zunanje sile", je že obsodila predlog zakona in sporočila Washingtonu, naj se preneha vmešavati.