Tožniki so namreč trdili, da bi vodstvo nesrečo lahko preprečilo, če bi poslušalo priporočila strokovnjakov in vir napajanja elektrarne premaknilo na višjo lego.

V Tepcu so vztrajali, da se tovrstne nesreče ni dalo predvideti.

Vodstvo Tepca se zadnjih 11 let, poleg tožb delničarjev, sooča tudi s tožbami žrtev najhujše jedrske nesreče po eksploziji jedrske elektrarne v Černobilu leta 1986.

11. marca leta 2011 je potres na Japonskem sprožil cunami, ki je udaril v jedrsko elektrarno Fukušima 1, zaradi česar je prišlo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi.

Umrlo skoraj 16.000 ljudi

Žarišče potresa pred enajstimi leti je bilo približno 130 kilometrov vzhodno od prefekture Mijagi na globini 24 kilometrov. Silovito tresenje tal so čutili v večjem delu države. Valovi, ki so nastali kot posledica potresa, so uničili na tisoče zgradb, številne hiše so odnesli v morje, ladje pa so razmetali po kopnem.

Umrlo je skoraj 16.000 ljudi, pogrešanih pa je okoli 2600 ljudi, za katere domnevajo, da so mrtvi. Več kot 6000 ljudi je bilo poškodovanih.

Okoli poškodovane elektrarne je bila pozneje izvedena obsežna dekontaminacija in letos se je pet nekdanjih prebivalcev Futabe, zadnjega nenaseljenega mesta v regiji, poskusno vrnilo tja. Kljub temu več kot desetletje pozneje izzivi ostajajo.

Zlitje radioaktivne vode v morje

Enega največjih izzivov predstavlja vse večja količina kontaminirane vode, ki so jo uporabili za hlajenje staljenega jedrskega goriva. Ena od možnosti je, da bi jo izpustili v morje, vendar se upravljavec elektrarne Tepco sooča z velikim nasprotovanjem svojim načrtom.

Japonska vlada sicer zatrjuje, da je izpust vode več kot desetletje po nesreči varen, vendar nekatere sosednje države in lokalne ribiške skupnosti o tem dvomijo.