Vlada premierja Jošihideja Suge je odločitev sprejela deset let po najhujši jedrski nesreči v državi, ko sta Japonsko prizadela sprva uničujoč potres, nato pa še cunami. V jedrski elektrarni Daiichi v Fukušimi se je zaradi pomanjkanja električne energije, ki bi gnala hladilni sistem, stalila sredica, sledil pa je tudi izpust radioaktivnosti v okolje.

Vse odtlej upravljavec elektrarne Tokyo Electric Power z vodo hladi reaktorje, odpadne vode pa nato shranjuje v več kot tisoč ogromnih rezervoarjih. Doslej naj bi se nabralo več kot 1,2 milijona tone vode, kar je približna količina vode za 500 olimpijskih bazenov. Upravljavec trdi, da bo prostora za shranjevanje vode prihodnje leto zmanjkalo.

Shranjeno vodo obdelujejo s kompleksnim filtracijskim procesom, s katerim odstranijo večino radioaktivnih elementov. Radioaktivnost vode naj bi se s tem spustila pod raven, ki je določena za pitno vodo.

Vendar nekateri radioaktivni elementi pri tem procesu ostanejo v vodi, denimo tritij. Japonska vlada in Tokyo Electric Power trdita, da tritij v majhnih koncentracijah za človeško zdravje ni škodljiv.

Greenpeace, ribiči, Južna Koreja in Kitajska skeptični

Okoljske skupine, kot je Greenpeace, že dolgo nasprotujejo izpustu odpadnih voda v morje. Skupaj z različnimi civilnodružbenimi skupinami in strokovnjaki vladi očitajo neupoštevanje človekovih pravic in interesov. Podobno stališče so zavzeli v domačem ribiškem sektorju, v katerem jih skrbi, da kupci ne bodo hoteli kupovati rib z območja.

Kritične so tudi sosednje države. Južna Koreja je sklicala krizni sestanek, po katerem je vlada izrazila "veliko obžalovanje" zaradi odločitve japonske vlade. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in Japonsko pozvalo k odgovornemu ravnanju in "zaščiti mednarodnih javnih interesov ter zdravja in varnosti prebivalcev Kitajske". ZDA pa japonsko odločitev podpirajo, ker naj bi "sprejeli pristope v skladu s svetovnimi smernicami jedrske varnosti".