Višje carine ne veljajo za kitajsko blago, ki je bilo do minute po polnoči po vzhodnoameriškem času že na poti proti ZDA. Foto: Reuters

Ameriški predsednik Donald Trump je Kitajski očital, da odstopa od že dogovorjenih delov prihodnjega trgovinskega dogovora med državama. Peking je Trumpove besede zavrnil in ZDA očital, da so jim veliko obljub vsilile. Dodal je, da ne bo klonil pod nobenim pritiskom, in zatrdil, da svoje obljube drži. Kljub Trumpovi napovedi po zvišanju že veljavnih dodatnih carin na 200 milijard dolarjev kitajskega uvoza z desetih na 25 odstotkov, so v Washington pripotovali predstavniki Pekinga na nadaljevanje trgovinskih pogajanj.

Trumpova napoved višjih carin povzročila umik iz tveganih naložb

V pričakovanju povračilnih ukrepov

Kitajsko stran v ameriški prestolnici zastopa namestnik premierja Lju He, ki je ob prihodu v ZDA dejal, da višanje carin škodi obema stranema: "Prišli smo pod pritiskom, in to kaže na največjo iskrenost Kitajske in željo, da iskreno, samozavestno in racionalno rešimo določene nesporazume ali razlike med Kitajsko in ZDA. Mislim, da upanje obstaja." Po prvem dnevu tokratnega pogajanja delegaciji – v ameriški sta trgovinski predstavnik Robert Lighthizer in finančni minister Steven Mnuchin – izjav za javnost nista dali. Pogajanja se nadaljujejo v pričakovanju povračilnih ukrepov Kitajske.

Trumpova odločitev o zvišanju carin in grožnja z novimi carinami je posledica prepričanja ameriške strani, da se Kitajci ne pogajajo v dobri veri. Ameriški predsednik je dejal, da so bili že blizu dogovora, vendar pa so Kitajci sprožili pogajanja o že dogovorjenem, česar ne more dovoliti: "Bomo pač spet začeli doma delati izdelke, ki jih zdaj uvažamo iz Kitajske." V četrtek je, kot je povedal, dobil pismo kitajskega kolega Ši Džinpinga, a je dodal, da že pripravlja ustrezno dokumentacijo za avtorizacijo še višjih, 25-odstotnih carin na še 325 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske.

Po trditvah ameriških pogajalcev naj bi Kitajska odstopila od zaveze po spremembi zakonodaje, ki zadeva krajo intelektualne lastnine in trgovinskih skrivnosti, prisilne transferje tehnologije, omejevanje konkurence in dostopa do finančnih storitev ter manipulacije valute. ZDA zahtevajo trdno zavezo, da se bo zakonodaja ustrezno spremenila .Foto: Reuters

Trgovinsko vojno je Trump začel 8. marca lani z napovedjo uvedb 25-odstotnih carin na uvoz jekla in 10-odstotnih na uvoz aluminija v ZDA. Te carine niso bile usmerjene le proti Kitajski, veljati pa so začele 23. marca lani. Dan prej je Trump iz ukrepa začasno izvzel vrsto držav, a ne Kitajske. Nove razsežnosti je dobila 6. julija, ko so ZDA po vrsti izrečenih groženj in kljub nekaterim poskusom dogovora uvedle 25-odstotne carine na okoli 34 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskih strojev, elektronike in visokotehnološke opreme. Kitajska je odgovorila s svojimi carinami v isti višini, med drugim na kmetijske proizvode in avtomobile.

Decembra dogovor o trgovinskem premirju

Obe državi sta se tudi pritožili na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). 23. avgusta so ZDA ocarinile še za 16 milijard dolarjev kitajskega uvoznega blaga. Kitajska je znova odgovorila v enaki meri in uvedla 25-odstotne carine na izdelke, kot so motorji Harley Davidson, viski in pomarančni sok. 24. septembra je Washington Kitajski naložil 10-odstotne carine na še 200 milijard njenega izvoza v ZDA. Peking je s carinami obremenil za 60 milijard dolarjev ameriškega blaga.

Trump in Ši Džinping sta se nato decembra v Argentini dogovorila o trgovinskem premirju v času nadaljevanja trgovinskih pogajanj. Trump je postavil 1. marec kot rok za dogovor, sicer bo zvišal carine. Pred iztekom roka je ameriški predsednik sporočil, da bo zaradi doseženega napredka v pogajanjih z zvišanjem carin še počakal, v nedeljo pa je nato obtožil kitajsko stran, da se ne drži že dogovorjenega in napovedal zvišanje.

Dvig carin na kitajske izdelke