Velika Britanija in ZDA so marca 2003 sprožile obsežen vojaški napad na Irak pod pretvezo, da ima njegov predsednik Sadam Husein zaloge orožja za množično uničevanje in da predstavlja neposredno grožnjo svetovnemu miru, kar se je izkazalo za lažnive trditve. Ocene o žrtvah vojne so različne, vsekakor pa je bilo ubitih na stotisoče Iračanov. Foto: Reuters
Velika Britanija in ZDA so marca 2003 sprožile obsežen vojaški napad na Irak pod pretvezo, da ima njegov predsednik Sadam Husein zaloge orožja za množično uničevanje in da predstavlja neposredno grožnjo svetovnemu miru, kar se je izkazalo za lažnive trditve. Ocene o žrtvah vojne so različne, vsekakor pa je bilo ubitih na stotisoče Iračanov. Foto: Reuters
John Prescott
Nekdanji namestnik premierja Tonyja Blaira John Prescott trinajst let po napadu ugotavlja, da je bil napad nezakonit, odločitev zanj pa obžaluje. Foto: Reuters
Tony Blair
Blair je pred napadom na Irak ameriškemu predsedniku Bushu nudil brezpogojno podporo. V Iraku je umrlo tudi 179 britanskih vojakov. Številne organizacije in posamezniki pozivajo, naj se Blairu, ki je bil po napadu na Irak celo postavljen na položaj predstavnika t. i. bližnjevzhodne četverice, ki naj bi si prizadevala za mir med Izraelom in Palestinci, sodi zaradi vojnih zločinov. Foto: Reuters

Prescott je v besedilu za Sunday Mirror napad ZDA in Velike Britanije na Irak leta 2003 označil za nezakonitega, kot je še zapisal, pa bo živel s to "katastrofalno odločitvijo" do konca življenja. Kot poroča BBC, je Prescott dejal, da se zdaj "z ogromno žalostjo in jezo" strinja z nekdanjim generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom, da je bila vojna nezakonita, ker je bil njen glavni cilj zrušiti režim Sadama Huseina.

Poleg tega je pohvalil predsednika Laburistične stranke Jeremyja Corbyna, ki se je nedavno sorodnikom ljudi, ki so v vojni umrli, in poškodovanim, tako Iračanom kot Britancem, opravičil v imenu stranke. Corbyn je vojni ostro nasprotoval že pred njenim začetkom, pri čemer je opozarjal tudi na njene posledice. Prescott se je zdaj tudi sam opravičil, še posebej družinam britanskih vojakov, ki so umrli.

"Ne mine dan, ko ne pomislim na odločitev za napad, ki smo jo sprejeli. Na britanske vojake, ki so dali življenje ali bili ranjeni za svojo domovino. Na 175.000 civilistov, ki so umrli zaradi tega, ker smo odprli Pandorino skrinjico s tem, ko smo odstranili Sadama Huseina," je dejal. Velika Britanija je po poročanju Reutersa v Irak poslala skupaj 45.000 vojakov, v šestih letih po napadu pa jih je umrlo 179.

Prescott je še ostro kritiziral izjavo Tonyja Blaira v sporočilu tedanjemu ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu mlajšemu osem mesecev pred napadom marca 2003, ko je Blair Bushu dejal: "S teboj sem, ne glede na vse".

Neutemeljena odločitev za napad
Prejšnji teden je bilo po sedemletni preiskavi objavljeno poročilo komisije za preiskavo iraške vojne, ki ji je predsedoval John Chilcot, v katerem je do podrobnosti predstavljeno, kaj vse je šlo narobe v sprejemanju odločitve za sodelovanje v vojni. Poročilo je ugotovilo, da ocene o grožnji, ki naj bi jo predstavljala iraška orožja za množično uničevanje, niso bile utemeljene. Preiskovalna komisija v poročilu ni ugotavljala, ali je bila vojna zakonita ali ne, je pa ugotovila, da je bila odločitev za vojno sprejeta, preden so bile izčrpane vse miroljubne možnosti, in da Husein ni predstavljal "neposredne grožnje".

Prescott je zdaj poudaril, da je vlado vodil Blair in da so drugi člani dobili premalo dokumentacije, na podlagi katere bi sprejemali odločitve. Kot je dodal, ni bila predstavljena nikakršna dokumentacija, ki bi upravičevala mnenje generalnega državnega tožilca lorda Goldsmitha, da je napad na Irak zakonit. "Generalni državni tožilec lord Goldsmith je prišel na vlado, ustno oznanil, da je napad zakonit, a ni predstavil nikakršne dokumentacije," je po poročanju Reutersa dejal Prescott.