Veselje v Beli hiši ob telefonskem pogovoru Donalda Trumpa s sudanskim in izraelskim premierjem. Foto: AP
Veselje v Beli hiši ob telefonskem pogovoru Donalda Trumpa s sudanskim in izraelskim premierjem. Foto: AP

Dogovor med državama je objavil ameriški predsednik Donald Trump, ki je ob tem dejal, da si mirovnega sporazuma z Izraelom "želi še najmanj pet držav". Podoben dogovor s Tel Avivom so nedavno sklenili tudi Združeni arabski emirati (ZAE) in Bahrajn, s tem pa sta to postali prvi bližnjevzhodni državi v zadnjih 26 letih, ki sta priznali judovsko državo.

Sudan in Izrael sta v skupnem sporočilu z ZDA zapisala, da se bosta delegaciji njunih držav prvič srečali v prihodnjih tednih, piše Guardian. V sporazumu je še zapisano, da sta se voditelja omenjenih držav "dogovorila za normalizacijo odnosov in konec napadalnosti med narodoma".

Za Palestince sledi "strašljivo, a tudi bolj brutalno pošteno obdobje"

Do oktobra sta le dve arabski državi (Egipt in Jordanija) uradno priznavali Izrael. Prva je po ameriški mediaciji mirovni dogovor z Izraelom podpisala leta 1979, druga pa leta 1994. Mavretanija, ki je prav tako afriška članica Arabske lige, je Izrael priznala leta 1999, a je deset let zatem odnose znova zaostrila.

Palestinci imajo sporazume za izdajo

Vse več mirovnih dogovorov z Izraelom pa kritizirajo Palestinci, ki te poteze vidijo kot izdajo. Arabske države so namreč vrsto let podpis takšnega dogovora z Izraelom pogojevale z njegovim umikom z zasedenih ozemelj v vojni leta 1967 in ustanovitvijo palestinske države, ki bi imela prestolnico v Vzhodnem Jeruzalemu.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je zato sporočil, da dogovor Sudana in Izraela zavrača, saj nihče nima pravice govoriti v imenu Palestincev. Gibanje Hamas, ki nadzira Gazo, ga je označilo za "politični greh". Oglasil se je tudi Iran in sporazum označil kot "zlagan" in osnovan na podkupnini.

Po drugi strani pa je izraelski premier Benjamin Netanjahu izjavil, da dogovor pomeni "preboj za mir" in "začetek novega obdobja".

Daj-dam: Umik s seznama za denar in sporazum

ZDA so namreč ob tem izpolnile obljubo in Sudan umaknile s seznama podpornic terorizma. To bo obubožanim oblastem v Kartumu odprlo pot do nujno potrebnega denarja ter spodbudilo vračanje mednarodnih podjetij in pogodb. Kot je v ponedeljek na Twitterju napisal Trump, bo Kartum v zameno dal tudi odškodnino ameriškim žrtvam terorističnih napadov in njihovim svojcem. Dodal je, da plačilo 335 milijonov dolarjev po dolgem času prinaša pravico in zadoščenje.

Sudan je veljal za nasprotnika Izraela vse od ustanovitve judovske države leta 1948. Foto: AP
Sudan je veljal za nasprotnika Izraela vse od ustanovitve judovske države leta 1948. Foto: AP

To so žrtve napadov na veleposlaništvi ZDA v Tanzaniji in Keniji leta 1998, za katerima naj bi stala mednarodna teroristična mreža Al Kaida, njen tedanji vodja Osama bin Laden je bil takrat v Sudanu. Ubitih je bilo več kot 200 ljudi, od tega 12 ameriških državljanov, več kot 4500 je bilo ranjenih. Nove sudanske oblasti naj bi privolile v plačilo odškodnine zanje.

Vodja sudanske prehodne vlade premier Abdal Hamdok se je Trumpu na Twitterju hitro zahvalil. Kot je ocenil, je dobro in prav, da se odpravi to staro breme nekdanjega "nefunkcionalnega režima".

Sudan je bil na zloglasni seznam, na katerem so le še Severna Koreja, Iran in Sirija, uvrščen že leta 1993, kar je zanj bolj ali manj pomenilo mednarodno izolacijo. Umik s seznama bi med drugim bistveno olajšal poslovanje mednarodnih podjetij in bank v Sudanu, vlada v Kartumu pa bi lažje dobila ponoven dostop do pomoči multilateralnih posojilodajalcev, kot je Mednarodni denarni sklad (IMF).

Sudan priznal državo Izrael