Zadnje dogajanje na Bližnjem vzhodu kaže, da se zid okoli Palestincev stiska, tako metaforično kot dobesedno. Foto: Reuters
Zadnje dogajanje na Bližnjem vzhodu kaže, da se zid okoli Palestincev stiska, tako metaforično kot dobesedno. Foto: Reuters

Na Bližnjem vzhodu se odvija zbliževanje Izraela in regionalnih nedemokratičnih arabskih monarhij, ki ga podpisnice sporazumov in pokroviteljice ZDA označujejo za prelomno, sporazume pa za zgodovinske. Ob Združenih arabskih emiratih (ZAE) je ta mesec diplomatske odnose z Izraelom vzpostavil tudi Bahrajn, po besedah ameriške veleposlanice pri Združenih narodih Kelly Craft pa naj bi v nekaj dneh oznanili še tretjega v nizu takšnih sporazumov, pri čemer še ni znano, katera arabska država bo na vrsti tokrat.

"Seveda bi radi, da bi sledila Savdska Arabija," je dejala veleposlanica ZDA. Največja država na Arabskem polotoku in regionalna sila naj bi bila sicer ključna za dosego sporazumov ZAE in Bahrajna z izraelom, a naj ne bi bilo verjetno, da bo takšen dogovor (kmalu) sklenila tudi sama. Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da pričakuje, da bo odnose z Izraelom normaliziralo vsaj še pet drugih držav, a ni nobene poimensko navedel. Prva v nizu naj bi bila Oman in Sudan.

Oman je poslal svojega uradnega predstavnika na slovesnost ob podpisu sporazumov med ZAE in Bahrajnom ter Izraelom (in ZDA) v Belo hišo 15. septembra, kar je okrepilo ugibanja, da bo v bližnji prihodnosti podoben dogovor sklenil tudi sultanat. Avgusta sta se zunanja ministra obeh držav, Jusuf bin Alavi bin Abdulah in Gabi Aškenazi, v telefonskem pogovoru strinjala o potrebi po krepitvi odnosov. Obenem Oman, ki ohranja dobre odnose tako z ZDA kot Iranom, sporoča, da je še naprej zavezan prizadevanjem Palestincev za svojo državo z okupiranim Vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom.

Prizor z enega od protestov proti sporazumom arabskih držav o normalizaciji odnosov z Izraelom na Zahodnem bregu. Ta del historične Palestine je skupaj z Gazo ob Sredozemskem morju in Vzhodnim Jeruzalemom pod izraelsko vojaško okupacijo od leta 1967. Foto: Reuters
Prizor z enega od protestov proti sporazumom arabskih držav o normalizaciji odnosov z Izraelom na Zahodnem bregu. Ta del historične Palestine je skupaj z Gazo ob Sredozemskem morju in Vzhodnim Jeruzalemom pod izraelsko vojaško okupacijo od leta 1967. Foto: Reuters

Nesoglasja v Sudanu glede odnosov z Izraelom

Medtem potekajo pogovori o normalizaciji tudi s Sudanom, katerega visoki predstavniki so se ta mesec v ZAE že srečali s predstavniki Emiratov in ZDA. Sudan po odstavitvi dolgoletnega predsednika Omarja Al Baširja aprila lani že nekaj časa gradi odnose z Izraelom. Februarja se je vodja prehodnega suverenega sveta, v katerem so tako vojaški kot civilni predstavniki, general Abdel Fatah Al Burhan v Ugandi v tajnosti sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki je nato oznanil, da državi sodelujeta v prizadevanjih za normalizacijo odnosov.

A v Kartumu obstajajo nesoglasja glede zbliževanja z Izraelom. Medtem ko naj bi si predstavniki vojske prizadevali za normalizacijo odnosov v zameno za umik njihove države z ameriškega seznama držav podpornic terorizma in ukinitev ameriških sankcij, so civilni predstavniki pri tem vprašanju previdnejši. Premier Abdala Hamdok je tako avgusta ameriškemu zunanjemu ministru Miku Pompeu med njegovim obiskom Sudana dejal, da njegova vlada nima mandata za vzpostavitev odnosov z Izraelom in da bi se lahko o tem odločalo šele po koncu prehodnega obdobja in volitvah, predvidenih za leto 2022.

Po poročanju Al Džazire je Hamdok dejal, da Sudan ne želi povezati vprašanja odnosov z Izraelom z odstranitvijo z ameriškega "terorističnega seznama", na katerem je od leta 1993 in ki državi onemogoča pridobivanje potrebnih finančnih sredstev v tujini. "Ta tema zahteva globoko razpravo v družbi," je o normalizaciji odnosov z Izraelom dejal sudanski premier. Njegova previdnost ni presenetljiva. Po obsežni javnomnenjski raziskavi iz leta 2018, ki je med 11 arabskimi državami vključevala tudi Sudan, kar 87 odstotkov anketirancev nasprotuje priznanju Izraela, vzpostavitev diplomatskih odnosov njihove države z Izraelom pa jih podpira le osem odstotkov.

Kot kaže, se bo normalizacija odnosov arabskih držav z Izraelom nadaljevala, čeprav ji Palestinci močno nasprotujejo in sporazume označujejo za izdajo njihovega boja proti izraelski vojaški okupaciji, ki so ji podvrženi že od leta 1967. Sporazumi zdaj tudi uradno rušijo konsenz arabskih držav, da lahko njihovo priznanje Izraela sledi le njegovemu spoštovanju mednarodnega prava in pravic Palestincev ter koncu okupacije palestinskih ozemelj. Leta 2002 je Arabska liga v skladu s t. i. arabsko mirovno pobudo Izraelu ponudila splošno normalizacijo odnosov v zameno za njegov umik z zasedenih ozemelj in rešitev vprašanja palestinskih beguncev, ki so bili pregnani ob ustanovitvi Izraela leta 1948. Izrael je to pobudo zavrnil.

Normalizacija odnosov med okupatorjem in nedemokratično monarhijo

"Veliko bolj odkrito obdobje"

Zaradi niza sporazumov z Izraelom so želeli Palestinci Arabsko ligo, organizacijo, ki povezuje 22 arabskih držav, prepričati, naj sporazume obsodi, a jim to ni uspelo. Zato je Palestina odstopila od vodenja te organizacije, kar naj bi počela naslednjih šest mesecev.

"Prihajamo v novo obdobje, ki bo veliko bolj odkrito. Zalivski režimi niso bili nikoli dejavni podporniki palestinskega boja kljub njihovi retoriki. Vedeli smo za varnostna zavezništva med številnimi zalivskimi državami in Izraelom. Vstopamo v novo obdobje, ki je strašljivo, a tudi bolj brutalno pošteno," je v pogovoru za MMC dejala Jara Havari iz palestinske nevladne organizacije Al Šabaka.

Prihajamo v novo obdobje, ki bo veliko bolj odkrito. Zalivski režimi niso bili nikoli dejavni podporniki palestinskega boja kljub njihovi retoriki.

Jara Havari, Al Šabaka

Palestinci pri omenjenih sporazumih, pa tudi pri povsem proizraelskem Trumpovem načrtu za Bližnji vzhod, predstavljenem januarja letos, niso imeli besede. Po mnenju sogovornice je bilo to načrtno. "Namen je bil izbrisati Palestince in njihov boj," je dejala. A Palestinci so odrinjeni na rob že dolgo časa, zdaj pa morajo, kot je pojasnila Havari, svoj boj "reinternacionalizirati". Ob tem pa se morajo zavedati, kdo so njihovi pravi zavezniki. To ne smejo biti režimi, ki vse tesneje sodelujejo z Izraelom, ampak ljudje, ki jih ti režimi zatirajo, je dodala. Po besedah Jare Havari morajo Palestinci svet opozoriti, da se vzpostavlja blok "nedemokratičnih, fašističnih, diktatorskih držav", katerih žrtve niso samo Palestinci, ampak številni drugi. Pri tem izpostavlja zatiranje tako v Bahrajnu in Jemnu, kjer ZAE in Savdska Arabija izvajajo obsežne vojaške napade na lokalne hutijevske upornike, kot tudi v ZDA.

Spor s Palestinci "le eden od regionalnih konfliktov"

Po mnenju palestinske sogovornice so omenjeni sporazumi le "formalizacija že obstoječih odnosov med Izraelom in različnimi zalivskimi državami", s čimer se strinja tudi Ksenia Svetlova iz Izraelskega inštituta za regionalne zunanje politike Mitvim. Medtem ko Havari zalivske podpisnice, v katerih prebivalci ne odločajo o vodstvu držav, označuje za "nedemokratične, fašistične, diktatorske", jih Svetlova opisuje kot "zmerne arabske sunitske države".

Podpisovanje
Podpisovanje "mirovnih sporazumov" v Beli hiši je spremljala projekcija zastav ZDA, Izraela, ZAE in Bahrajna na obzidju okoli starega dela Jeruzalema, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967. Foto: Reuters

Kot je dejala za MMC, so sporazumi izjemna stvar in dokaz spremenjene resničnosti na Bližnjem vzhodu. Dokazovali naj bi tudi večjo pragmatičnost arabskih držav in to, da te države razumejo, da Izrael ni njihov sovražnik. Ob tem dodaja, da v arabskih državah zaradi številnih drugih sporov, tudi notranjih, že desetletje, od t. i. arabske pomladi leta 2011, upada zanimanje za palestinsko vprašanje. Naraščalo naj bi namreč zavedanje, da je "spor s Palestinci pomemben, a da je le eden od regionalnih konfliktov in da ni najpomembnejši".

Sogovornica meni, da je s sporazumi spor med Izraelom in Palestinci "končno postavljen v zanj primerne dimenzije". "Dolgo časa je bil namreč prenapihnjen, predstavljen je bil kot glavni problem Bližnjega vzhoda, pa to ni bil."

"Palestinci ne razumejo, kaj se dogaja v regiji, ker so bili tako dolgo v središču pozornosti. Nihče ni pričakoval arabske pomladi. Nikogar več ne zanima toliko, kaj se dogaja v Ramali in Gazi," je dejala Svetlova, ki pa ob tem opozarja, da "bi bila napaka, če bi mislili, da si lahko s podpisom teh sporazumov privoščimo, da nas palestinsko vprašanje ne bi več zanimalo." To, da izraelski konflikt s Palestinci, kot je dejala, ni glavni problem za Bližnji vzhod, pa po njenih besedah ne pomeni, da ni glavni problem za Izrael.

Vodja oddelka za odnose med Izraelom in širšim Bližnjim vzhodom na inštitutu Mitvim opozarja, da je s sporazumi del izraelske politike dobil dokaz, da se lahko odnosi z arabskimi državami vzpostavijo tudi brez kakršnih koli kompromisov v odnosu do Palestincev, a dodaja, da se Izrael rešitvi palestinskega vprašanja ne bo mogel izogniti. Kot pravi, ni prepričana, da je dobro, da se bo zaradi sporazumov zmanjšal mednarodni pritisk na Izrael. Naj se najde rešitev za vprašanje okupacije, a da bi lahko Izrael te sporazume vendarle izkoristil kot možnost za reševanje spora s Palestinci.

Palestinci ne razumejo, kaj se dogaja v regiji, ker so bili tako dolgo v središču pozornosti. Nihče ni pričakoval arabske pomladi. Nikogar več ne zanima toliko, kaj se dogaja v Ramali in Gazi.

Ksenia Svetlova, Mitvim

Da tega namena Izrael nima, je takoj po sklenitvi sporazuma z ZAE pojasnil izraelski premier, ki je zatrdil, da je priključitev tretjine okupiranega Zahodnega brega, za katero so Emirati dejali, da so jo s sporazumom preprečili, še vedno v igri. To je v sredo potrdil tudi ameriški veleposlanik v Izraelu David Friedman, ki je za priključitev dejal, da je bila "ustavljena za leto dni, morda več, ni pa bila preklicana". Tudi Svetlova poudarja, da je priključitev, ki bi pomenila hudo kršitev mednarodnega prava, zgolj preložena in da se bo zgodila postopoma s širjenjem judovskih naselbin, ki so po mednarodnem pravu nezakonite, in večanjem števila judovskih naseljencev na palestinskem ozemlju.

"Mora biti jasno, da je priključitev proces, ki traja. Razlika je le med dejansko (de facto) in uradno (de iure) priključitvijo. Izrael nima namena ustaviti priključevanja palestinskega ozemlja, in to nadaljuje vsak dan," je dejala Jara Havari. Zadnja poročila iz Izraela govorijo temu v prid. Netanjahu naj bi tako odobril gradnjo dodatnih 5000 domov v več deset nezakonitih naselbinah po Zahodnem bregu. V tem delu historične Palestine, ki ga je Izrael zasedel v vojni, ki jo je sprožil leta 1967, živi že več kot 400.000 naseljencev, še nekaj več kot 200.000 pa jih živi v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu. Izrael je tako v zadnjih 53 letih močno spremenil demografsko sliko na zasedenih ozemljih, s strateško postavljenimi naselbinami oziroma kolonijami pa je onemogočil vzpostavitev povezane in funkcionalne palestinske države.

Trumpov bližnjevzhodni načrt: Predstavljen v Washingtonu, zasnovan v Izraelu

Ne samo da, kot kažejo izjave predstavnikov Izraela in ZDA, Emirati Izraelu ne bodo preprečili priključitve palestinskih ozemelj, ampak bodo, zahvaljujoč sporazumu o normalizaciji, k njihovi okupaciji celo posredno prispevali. Turška tiskovna agencija Anadolu je namreč pred dnevi poročala, da so po sklenitvi sporazuma med državama podjetja in banke iz ZAE podpisala pogodbe z izraelskimi bankami in podjetji, ki jih je ZN uvrstil na seznam tistih, ki podpirajo nezakonite naselbine na Zahodnem bregu.

Tri največje banke v Emiratih (Islamska banka v Abu Dabiju, Prva banka v Abu Dabiju in Emirates NBD) bodo poslovale z izraelsko banko Leumi, Emirates NBD pa je sklenil pogodbo še z izraelsko banko Hapoalim. Obe izraelski banki sta na omenjenem ZN-ovem seznamu.

Združeni narodi so februarja letos imenovali 112 podjetij, ki poslujejo znotraj judovskih naselbin na palestinskem ozemlju. Več mednarodnih podjetij je prekinilo poslovanje z izraelskimi partnerji, ki so na omenjenem seznamu, saj se bojijo postopkov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Naselbine so namreč huda kršitev mednarodnega prava in so vojni zločin.

Prizor s slovesnosti ob podpisu sporazumov med Izraelom in ZAE ter Bahrajnom 15. septembra v Beli hiši. Zbliževanje med omenjenimi državami poteka pod pokroviteljstvom ZDA. Poznavalci pravijo, da se želijo zalivske monarhije prek Izraela pravzaprav dodatno zbližati z ZDA, namen utrjevanja te koalicije pa naj bi bilo tudi skupno nasprotovanje Iranu. Foto: Reuters
Prizor s slovesnosti ob podpisu sporazumov med Izraelom in ZAE ter Bahrajnom 15. septembra v Beli hiši. Zbliževanje med omenjenimi državami poteka pod pokroviteljstvom ZDA. Poznavalci pravijo, da se želijo zalivske monarhije prek Izraela pravzaprav dodatno zbližati z ZDA, namen utrjevanja te koalicije pa naj bi bilo tudi skupno nasprotovanje Iranu. Foto: Reuters

Normalni odnosi z nedemokratičnimi monarhijami

Medtem ko se sporazumi označujejo za mirovne, ni pri njih po besedah Jare Havari "nič miroljubnega". Kot je dejala, so podpisnice države, ki kršijo človekove pravice, ki hujskajo k vojni, ki sklepajo sporazume v zameno za trgovske posle, orožje in denar. Zalivske države so namreč vpletene v vojaške spopade od Jemna do Sirije in Libije.

Kot izpostavlja Havari, jim je z Izraelom skupno tudi to, da niso demokratične v smislu, da ne predstavljajo ljudi, ki živijo pod njihovo oblastjo oziroma nadzorom. Medtem ko v zalivskih monarhijah nimajo volitev v pravem pomenu te besede oziroma volitve niso demokratične in svobodne, pa Izrael nadzira življenja vseh ljudi med reko Jordan in Sredozemskim morjem, tudi več kot pet milijonov Palestincev, ki jih okupira in jim ne omogoča politične participacije. "Povsem naravno je, da so te države zaveznice," meni Havari.

Na drugi strani pa Svetlova meni, da ni nedemokratičnost zalivskih držav nič posebnega. "Izrael ima sporazume in vezi s številnimi nedemokratičnimi državami po svetu. Veliko držav ni demokratičnih. Žal tako pač je. Tudi sporazum z Egiptom leta 1979 so še posebej tamkajšnji islamisti zavračali, a sporazum velja tudi 40 let pozneje. Tako je tudi z Jordanijo. Ta dva sporazuma pa zagotavljata več miru in stabilnosti," je dejala. "Izrael ima vzpostavljene odnose tudi s Kitajsko, ki prav tako ni demokratična država. Naj jih prekinemo samo zato, ker je to nedemokratična država? Mislim, da ne."

Da vodstva arabskih držav odnose z Izraelom normalizirajo v nasprotju z željami državljanov teh držav, kažejo protesti proti sporazumu, ki so v Bahrajnu potekali več dni. Po oznanitvi sporazuma je bil v otoški kraljevini, kjer je med prebivalstvom razširjena podpora Palestincem, najpriljubljenejši ključnik na Twitterju "Bahrajn je proti normalizaciji", je dejala Havari. Tovrstno nasprotovanje zbliževanju z Izraelom pa Svetlova pripisuje "hujskanju in pranju možganov, ki so jima ljudje podvrženi 70 let". Tega se ne da preseči čez noč, meni. A ko bodo ljudje začeli potovati v Izrael in bodo videli, kako liberalen je, se bo to morda spremenilo, je dodala.

Medtem ko med Arabci v regiji omenjeni sporazumi ne uživajo podpore, pa je v Izraelu slika nasprotna. Anketa, ki so jo tam izvedli po oznanitvi normalizacije odnosov z ZAE, je sredi avgusta pokazala, da ima 77 odstotkov Izraelcev raje ta sporazum kot priključitev delov Zahodnega brega. Le dobrih 16 odstotkov jih je dalo prednost priključitvi. "Izraelci smo bili predolgo izključeni iz regije," je v upanju na spremenjene odnose na tem območju dejala Svetlova. Kot kaže, jih medse prvi vključujejo regionalni režimi, ki so kot Izrael tudi sami tarče očitkov o nedemokratičnosti in obtožb o množičnih kršitvah človekovih pravic.