Volitve bi sicer morale potekati aprila, a so jih preložili zaradi pandemije novega koronavirusa. Foto: Reuters
Volitve bi sicer morale potekati aprila, a so jih preložili zaradi pandemije novega koronavirusa. Foto: Reuters

Že tretje parlamentarne volitve v Siriji od začetka vojne leta 2011 potekajo le na območjih, ki jih ima pod nadzorom vlada. To je okoli 70 odstotkov ozemlja, na katerem je odprtih okoli 7000 volišč.

Svoje glasove bodo lahko oddali tudi razseljeni zunaj območij pod nadzorom vlade, več milijonov beguncev v tujini pa ne, saj zakon predvideva, da potekajo volitve le na voliščih v državi.

Vprašljiva verodostojnost volitev
Opazovalci opozarjajo na verodostojnost volitev, saj je večina kandidatov ali članov stranke Baas ali pa so zvesti vladi v Damasku. Tam je šiitski predsednik Bašar al Asad tudi ob podpori Rusije na oblasti že 20 let. Predsedniške volitve pa naj bi bile naslednje leto.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2016 so kandidati Baasa osvojili kar 200 poslanskih sedežev v 250-članskem parlamentu. Preostala mesta so zasedli neodvisni kandidati.

Sirska opozicija v izgnanstvu je volitve označila za farso. Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal vidnejši opozicijski politik Nasr al Hariri, v Siriji že 50 let ni bilo pravih volitev - takrat je oblast prevzel oče sedanjega predsednika Hafez al Asad.

Nagrada podpornikom
Kot je za Al Džaziro pojasnil strokovnjak za Sirijo z Inštituta za Bližnji vzhod Karam Shaar: "Parlamentarne volitve v Siriji režim al Asada izrablja za nagrajevanje zvestobe. Tokrat gre pričakovati, da bodo poveljniki enot in milic osvojili še več poslanskih mest, za svoj prispevek državi v zadnjih štirih letih."

Al Asadova vojska je leta 2018 zavzela območje Vzhodnega Guta in južni del Idliba. Ob pomoči ruske vojske pa so leto pozneje zavzeli tudi severni del Idliba, preostali deli mesta so v rokah uporniških skupin.

90 odstotkov Sircev živi v revščini
V Sirski vojni je bilo ubitih najmanj 380.000 ljudi, več kot milijon beguncev je državo zapustilo. Poleg same vojne pa je Sirija gospodarsko oslabela tudi zaradi ameriških sankcij ‒ ravno nedavno so uveljavili t. i. Cezarjev zakon, usmerjen proti podjetjem, ustanovam in posameznikom, ki sodelujejo z al Asadovo vlado. V državi okoli 90 odstotkov prebivalcev živi v revščini, poroča Al Džazira.