Foto: Reuters
Foto: Reuters

Neizpodbitno je, da se v Iranu dogajajo sistematične kršitve človekovih pravic, a zadnja zgodba služi kot opozorilo, da moramo biti nadvse pazljivi, ko gre za povzemanje.

Novico so sicer dokaj naglo zanikali novinarji, ki se ukvarjajo s preverjanjem tovrstnih navedb, a prepozno – vest je že zaokrožila po spletu.

Sorodna novica Ko vojno zamegli propaganda družbenih omrežij: "Novinarstvo je blizu klinične smrti"

Med tistimi, ki je izmišljen podatek delil, je bil tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki je tvit pozneje izbrisal. "Kanada obsoja barbarsko odločitev iranskega režima, da skoraj 15.000 protestnikov obsodi na smrtno kazen," je zapisal Trudeau. "Ti pogumni Iranci so se borili za človekove pravice – in mi stojimo z njimi, enotni proti gnusnim dejanjem režima."

Trudeau še zdaleč ni bil edini. Pridružili so se mu številne medijske osebnosti in zvezdniki, kot so Florence Pugh, Ariana Grande, Sophie Turner in Viola Davis.

V Pakistanu rojeni ameriški avtor, aktivist, radijec in odvetnik za človekove pravice Qasim Rashid pa je na svojem Twitterju ob deljenju novice zapisal: "To je srhljivo. Iranski parlament je z veliko večino (227-63) glasoval za usmrtitev 15.000 aretiranih protestnikov. To so bili mirni protestniki, ki niso zahtevali nič drugega kot osnovne pravice. Nesprejemljivo in barbarsko."

Rashid je ob tem objavil povezavo do članka v ameriški reviji Newsweek s 8. novembra, ki navaja lažen podatek o glasovanju v parlamentu. Pri tem je Newsweek očitno kot vir, glede na pripeti tvit, uporabil ukrajinski portal TpyxaNews s 155.000 sledilci, ki v angleškem jeziku poroča o dogajanju na ukrajinskih bojiščih.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Posilstva pred usmrtitvijo?

Množični protesti v Iranu so izbruhnili septembra po smrti 22-letne Mahse Amini v policijskem pridržanju. Dekle so aretirali, ker naj ne bi nosila hidžaba "pravilno". V protestih naj bi bilo do zdaj aretiranih okoli 15.000 protestnikov, in čeprav usoda številnih ni znana, kot tudi ni znano, kakšna kazen jim preti, pa ne drži podatek o množični obsodbi na smrt.

Številka, ki so jo širili protivladni glasovi, je naglo zaokrožila po družbenih omrežjih in pri tem nekje na poti pobrala še dodatek, da "morajo biti vse prijete ženske, ki so še device, pred usmrtitvijo posiljene, da bi jim tako preprečili vstop v nebesa".

Mahsa Amini je umrla septembra v policijskem pridržanju. Foto: Reuters
Mahsa Amini je umrla septembra v policijskem pridržanju. Foto: Reuters

Novica kot taka je pritegnila pozornost mednarodne javnosti, a tudi naletela na sumničavost novinarjev in aktivistov, tako da ni trajalo dolgo, da je celo Instagram začel ob objavah pripenjati opozorilo, da gre za lažno novico.

Ima prste spet vmes NED?

Med tistimi, ki so podatek preverili, je bil tudi novičarski portal The Cradle, ki je ugotovil, da zavajajoče navedbe povečini izvirajo iz poročila portala Iran International News s 6. novembra o domnevnem pismu iranskih poslancev, v katerem pozivajo k smrtni kazni za protestnike.

Gre za mednarodno novičarsko organizacijo s sedežem v Veliki Britaniji, ki jo financirajo Savdijci.

Po Mahsini smrti so po državi izbruhnili množični protesti. Foto: Reuters
Po Mahsini smrti so po državi izbruhnili množični protesti. Foto: Reuters

"V le nekaj dneh so se zahodni mediji, kot je Newsweek, odločili, da izkrivijo to zgodbo in jo spremenijo v lažno novico z navedbami, da je iranski parlament prepričljivo glasoval za smrtno kazen za protestnike,” piše The Cradle, ki ob tem še opozarja, da ni iranski parlament tisti, ki bi izrekal kazni, ampak je za to določena druga pravosodna veja.

Še ena podrobnost, na katero je vredno biti pozoren, je, da je vir izvirnega podatka o 15.000 pridržanih protestnikih Poročevalska agencija aktivistov za človekove pravice (HRANA) s sedežem v ZDA.

Sorodna novica NED: ameriški vzvod za promocijo demokracije (in spodkopavanje režimov)

Gre za medijski podaljšek Aktivistov za človekove pravice Irana (HRAI), skupine, ki jo financira Nacionalna podpora za demokracijo (NED), organizacija, ključna pri uveljavljanju ameriške mehke moči v svetu, ki nameni 170 milijonov dolarjev letno organizacijam, ki skrbijo za podporo ali nastavljanje ZDA naklonjenih režimov (o NED-u smo na MMC-ju že podrobno pisali).

BBC-jevi preverjevalci: Ni potrebe po izmišljanju zgodbic

Med tistimi, ki so se obregnili ob nekritično povzemanje nepreverjenih podatkov, je Siavaš Ardalan, dopisnik BBC-ja v Iranu.

"Ne vem, kdo je bil vir podatka, da je bilo 15.000 protestnikov obsojenih na smrt, ampak celo Justin Trudeau ga je poobjavil," je tvitnil Ardalan. "Poleg tega, da je pokazal, kako šibki so novičarski viri kanadskega premierja, zavaja tudi s tem, da bi iranska vlada usmrtitev 15.000 ljudi imela za uspeh."

Naj uporabniki nehajo poobjavljati podatek, da je bilo 15.000 protestnikov obsojenih na smrt, je na Twitterju pozval še en dopisnik BBC-ja, Šajan Sardarizade, odgovoren za preverjanje podatkov. "Iranski režim je že tak, kot je, grozljiv, brutalen in neusmiljen. Nobene potrebe ni za izmišljevanje zgodbic," je tvitnil.

Podobno Sune Engel Rasmussen, danski dopisnik Wall Street Journala z Bližnjega vzhoda: "Neverjetna odsotnost osnovnega preverjanja dejstev. Iran ni obsodil 15.000 protestnikov na smrt, kot navaja vrsta zvezdnikov in političnih voditeljev."

Izmišljeno tudi pismo?

Po navedbah Združenih narodov so oblasti proti aretiranim protestnikom samo v Teheranu podale okoli tisoč ovadb.

Predstavnik ZN-ovega urada za človekove pravice Jeremy Laurence je povedal, da je bil do zdaj na smrt obsojen en protestnik, in sicer zaradi obtožb "vojskovanja proti Bogu" in "korupcije na Zemlji", ker naj bi poškodoval javno lastnino. Še proti najmanj devetim pa so vložili obtožnice, ki bi sicer lahko vodile tudi k smrtni kazni.

Kurdska organizacija za človekove pravice Hengaw, ki se osredotoča na iranski Kurdistan, je za portal Middle East Eye povedala, da sta "usoda in lokacija večine pridržanih trenutno neznani". So pa pri Hengawu še poudarili, da čeprav aretiranim še niso izrekli kazni, jim še vedno preti tudi najhujše.

Pri tem so se navezali na zgoraj omenjeno pismo, ki naj bi ga prejšnji teden objavilo 227 iranskih poslancev (gre za isto številko kot pri domnevnem glasovanju v parlamentu), ki so sodišče pozvali k smrtnim kaznim proti aretiranim protestnikom. O pismu je poročal tudi CNN.

A po objavi se je oglasilo več poslancev, ki trdijo, da omenjene izjave ne podpirajo in da gre za "lažno pismo", ki ga je lansirala ena od parlamentarnih frakcij.