Znotraj GCC-ja je sicer prišlo do hudega diplomatskega spora med Katarjem in nekaterimi članicami. Foto: Reuters
Znotraj GCC-ja je sicer prišlo do hudega diplomatskega spora med Katarjem in nekaterimi članicami. Foto: Reuters

V podjetju IHS Market so po poročanju Al Džazire objavili poročilo, ki ugotavlja, da so imele članice GCC-ja letos šest odstotkov višjo porabo za vojaške namene.

"Šestodstotna rast, ki smo jo videli letos, se bo po pričakovanjih upočasnila, a v naslednjih desetih letih je vzdržna od tri- do štiriodstotna rast, kar pomeni, da bo vojaška poraba prihodnje leto najverjetneje dosegla rekordnih 100 milijard dolarjev," je dejal Craig Caffrey, analitik pri reviji Jane's, specializirani za vojaška vprašanja.

Če bo prišlo do večjega povišanja cen nafte, pa bi bila lahko vojaška poraba teh držav še večja, je dodal.

Kot poroča Al Džazira, je velik dejavnik pri povečanju porabe za vojsko vpletenost vojsk članic GCC-ja v spopade v Iraku, Libiji in Jemnu. Te dolgotrajne operacije so vodile k povečanju porabe za vojaško opremo, zbiranje obveščevalnih podatkov in povečevanje števila vojaških letal.

Poraba bo še naraščala
Kot predvideva revija Jane's, bo vojaška poraba članic GCC-ja naraščala in naj bi do leta 2023 dosegla 117 milijard dolarjev.

Zalivske države dobijo 95 odstotkov vse vojaške opreme iz Severne Amerike in Evrope, polovica uvoza v zadnjih petih letih pa je prišla iz ZDA. A članice GCC-ja orožje nakupujejo tudi od Rusije, Kitajske, Turčije in Avstralije.

Kot smo nedavno poročali, je nova španska vlada sprožila postopek za preklic prodaje 400 lasersko vodenih raket Savdski Arabiji zaradi skrbi, da bi jih lahko uporabili proti civilistom v vojni v Jemnu. Savdska Arabija ob Združenih arabskih emiratih vodi mednarodno vojaško koalicijo, ki od marca 2015 posreduje v Jemnu proti hutijevskim upornikom.