Med nasedlimi sinjimi kiti na obali včasih najdejo tudi kakšnega nepoškodovanega, zaradi česar nekateri verjamejo, da se sinji kiti odločijo umreti. Foto: Reuters
Med nasedlimi sinjimi kiti na obali včasih najdejo tudi kakšnega nepoškodovanega, zaradi česar nekateri verjamejo, da se sinji kiti odločijo umreti. Foto: Reuters
Rusko družbeno omrežje V kontakte.
Izziv sinjega kita naj bi se prvič pojavil v zaprtih skupinah na ruski različici Facebooka, V kontakte. Foto: Reuters
Mobilni telefon.
Administratorji naj bi v igri bdeli nad izvajanjem nalog svojih žrtev. Foto: Pixabay

Starši naj imajo vsaj do mladostnikovega štirinajstega leta nadzor nad aplikacijami, programi in igrami, ki jih mladostniki uporabljajo.

Špela Reš, psihologinja
Kampanja proti
Na Twitterju so uporabniki začeli tudi kampanjo proti izzivu. Foto: Twitter

Ni še jasno, ali gre za vodeno aplikacijo oziroma igro, ki mladostnike nagovarja k samomoru ali za skupni ključnik (hešteg) samodestruktivno nagnjenih skupin na družbenih omrežjih.

Igra oziroma spletna aplikacija naj bi se prvič pojavila na ruskem družbenem omrežju V kontakte. Od uporabnika naj bi zahtevala, da 50 dni zapored izvaja naloge, kot so samopoškodovanje in gledanje grozljivih posnetkov, ki se na zadnji dan končajo s smrtjo. Žrtve naj bi od administratorja dobivale sprotna navodila o nalogah in spodbude k destruktivnemu početju.

Za imenom sinji kit naj bi bila skupina administratorjev. Ta naj bi na skupinah družbenih omrežij z depresivno vsebino iskala "ustrezne" člane in jim dodelila administratorja, ki naj bi jih vodil skozi naloge. Igra naj bi ime dobila zaradi nasedlih kitov na obalah, za katere nekateri verjamejo, da to storijo namerno, poroča BBC.

Mladostniki so najbolj ranljivi in dojemljivi
V Sloveniji za zdaj na centrih za pomoč mladim primerov izziva sinjega kita ne zaznavajo. Mladostniki med dvanajstim in šestnajstim letom starosti, ko se gradi njihova identiteta, so najbolj ranljiva skupina za manipulacije in zlorabe na spletu, je za MMC opozorila psihologinja Špela Reš iz centra Logout, ki se ukvarja z odvisnostjo od medmrežja.

Najranljivejši so čustveno labilni posamezniki z nizko samopodobo. Še posebej izpostavljeni so otroci s pridruženimi težavami, kot so anksioznost, ADHD ali depresija, poudarja Reševa in dodaja, da so bolj izpostavljeni tudi otroci iz rizičnih okolij, kot je na primer alkoholizem v družini.

Igra ali ključnik?
Uradne raziskave posameznih primerov smrti sicer niso omenjale izziva sinjega kita. Obstoj dejanske igre ni bil nikoli uradno potrjen, a se po družbenih omrežjih pojavljajo množične skupine ter množične fotografije in videoposnetki s ključnikom #Blue Whale Challenge oziroma #Blue Whale Game, zaradi česar so oblasti v več državah začele preiskovati ozadje.

Skupine na Facebooku in Youtubu, povezane z izzivom sinjega kita, so se pojavile v Rusiji, Ukrajini, Španiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Portugalskem ter imajo po več tisoč članov, še poroča BBC.

V Rusiji nedavno iz reke rešili 15-letnico
Zadnji incident, povezan z izzivom, se je zgodil v ponedeljek, ko so trije fantje iz deroče reke potegnili 15-letno dekle, ki je po rešitvi dejala, da se je v reko vrgla zaradi izziva sinjega kita, poroča RT. Še en podoben primer se je zgodil v ruski republiki Ingušiji, ko je policija rešila 12-letno deklico, še poroča RT.

Prva je o igri poročala ruska Nova Gazeta, ki je v prispevku maja 2016 igro povezala s samomori več kot 130 najstnikov po Rusiji. Radio Free Europe je v svoji raziskavi sicer odkril veliko ključnikov #BlueWhaleChallenge in fotografij samopoškodb na ruskih družbenih omrežjih, vendar nobene izmed najstniških smrti ni bilo mogoče neizpodbitno povezati s sinjim kitom. V Rusiji so leta 2016 našteli več kot 700 samomorov mladoletnikov, še navaja Radio Free Europe.

Novinar poskusil stopiti v stik z administratorji
Dopisnik za Radio Free Europe naj bi tudi ustvaril profil 15-letnice in prek družbenega omrežja Vkontakte (VK), ruske različice Facebooka, stopil v stik z domnevnim admistratorjem igre. Ta naj bi uporabniku dejal, da po odločitvi za sodelovanje ni poti nazaj. Administratorji naj bi si lastili njegove zasebne podatke, zaradi katerih iz igre ne more izstopiti, sicer "bodo prišli ponj". Administrator naj bi nato še pred prvim izzivom blokiral pogovor.

Oči javnosti so na dogajanje postale pozorne februarja letos, ko so tri ruske najstnice v kratkem časovnem obdobju naredile samomor in predtem na profilih svojih družabnih omrežjih objavile fotografijo sinjega kita, o čemer so poročali tako BBC, RT in Daily Mail. A preiskovalci niso mogli nobenega od primerov z dokazi povezati z igro.

Prijeli domnevnega začetnika
Medtem so ruske oblasti po poročanju BBC-ja prijele 21-letnega študenta psihologije Filipa Budeikina, ki naj bi bil eden izmed administratorjev igre. Na zaslišanju maja letos je priznal krivdo in dejal, da je želel očistiti družbo. Preiskovalci verjamejo, da Budeikin ni deloval sam. Vodja preiskovalne komisije Anton Breido je dejal, da je Budeikin začel izbirati žrtve na V kontakte leta 2013. "Budeikin in njegovi pomočniki so otroke na VK privabili s svojimi strašljivimi videoposnetki," je dejal Breido in dodal, da je "bila njihova naloga privabiti čim več otrok in nato izbrati tiste, ki so najmanj odporni proti psihološki manipulaciji", poroča BBC.

Policija in šole svarijo starše
Policija v Veliki Britaniji je po poročanju RT-ja starše v okrajih Hertfordshire, Essex in Cornwall opozorila, naj nadzorujejo spletne vsebine, ki jih njihovi otroci obiskujejo, prav tako so po poročanju New York Posta storile izobraževalne ustanove v Alabami v ZDA.

Na Kitajskem aretirali študenta
Kitajske oblasti so v petek aretirale 17-letnega študenta, ki je obsojen vodenja skupine s 500 člani. Po besedah policije je na skupino poslal sporočilo s čestitkami 11 članom, ki so izvedli izziv sinjega kita, poroča singapurski medij Straitstimes.

Vse več iskanj v Googlu
Če dejanska igra obstaja ali ne, je zanimanje javnosti na svetovni ravni za zloglasni izziv vse večje. Statistično orodje Google Trends na svojih brskalnikih zaznava nagel porast iskanja termina "Blue Whale Challenge" med februarjem in majem letos. Termin je trenutno najbolj iskan v Franciji in na Poljskem, sledijo Italija, Velika Britanija in ZDA. Porast v zanimanju med februarjem in majem je mogoče opaziti tudi za Slovenijo. Do same igre, če ta sploh obstaja, se sicer ne da dostopati z enostavnim vnosom v iskalnik.

Kaj lahko storijo starši?
V današnji družbi so mladi glavni uporabniki spleta in različnih družbenih omrežij, pri čemer pa se številni ne zavedajo nevarnosti na njih, zato je treba okrepiti ozaveščanje na tem področju, ki se začne v domačem okolju. Psihologinja Špela Reš je za MMC poudarila pomen zaupnega odnosa med starši in otroki. Zaradi izpostavljenosti elektronskim napravam in spletnim vsebinam, ko že dvoletniki uporabljajo tablice za gledanje risank, je priporočljivo, da starši izvajajo nekatere preventivne ukrepe.

Tako morajo poskrbeti za uravnoteženo uvajanje elektronskih naprav v življenje mladostnika, poudarja Reševa. Zelo pomemben je tudi pogovor o pasteh, na katere mladostniki lahko na spletu naletijo, kot sta recimo grooming – navezovanje čustvenega odnosa in pridobivanja zaupanja z žrtvijo za večjo možnost zlorabe in sexting – pošiljanje vizualnih sporočil s seksualno vsebino.

Psihologinja priporoča tudi, da imajo starši do mladostnikovega štirinajstega leta nadzor nad aplikacijami, programi in igrami, ki jih mladostniki uporabljajo, ter hranijo njihova gesla. Priporočljivo je, da izvajajo tudi starševski nadzor za preprečitev pornografskih in podobnih vsebin.

Simptomi spletnega nasilja
Simptomi spletnega nasilja ali manipulacij nad mladostnikom se po navadi kažejo v spremembah vedenja. Opozoriln znak je tudi to, da otrok naenkrat ne želi več uporabljati družbenih omrežij. Včasih se pokažejo tudi psihosomatske motnje, kot je na primer močenje postelje, ki pa seveda niso nujen kazalnik spletnega nasilja, še poudarja Reševa.

Organizacije, ki se ukvarjajo s spletnim nasiljem
Ena izmed organizacij, ki pomaga mladim v duševni stiski, je tudi Društvo CPM (Center za pomoč mladim). Na CPM-ju nudijo brezplačne psihoterapije za mlade v kakršni koli duševni stiski. Izziva sinjega kita sicer ne poznajo, poudarili pa so, da je v primerih podobnih spletnih pasti treba delovati, preden se mladi vanje ujamejo. Telefonska številka njihovega centra v Ljubljani je 01/438 22 10 in 02/331 83 06 za center v Mariboru.

Tudi na centru Logout strokovno usposobljeno osebje brezplačno nudi pomoč zasvojencem z medmrežjem in žrtvam spletnih zlorab. Dosegljivi so na telefonski številki 041 233 474. Na centru za pomoč pri prekomerni rabi medmrežja so dejali, da izziv sinjega kita poznajo le prek medijskega poročanja, nimajo pa nobene uporabniške izkušnje.

Ponoči se lahko ljudje v stiski odločijo tudi za "Klic v duševni stiski" na 01/520 99 01, društvo Zaupni telefon Samarijan pa na telefonski številki 116 123 deluje 24 ur na dan. Za mladostnike je na voljo tudi Krizni center za mlade na Podmilščakovi ulici v Ljubljani.

Starši naj imajo vsaj do mladostnikovega štirinajstega leta nadzor nad aplikacijami, programi in igrami, ki jih mladostniki uporabljajo.

Špela Reš, psihologinja