Džihadisti ne pojenjajo z napadi v iraški provinci Anbar, kjer napadajo in bombardirajo predele, v katerih živijo šiiti. Za zdaj sta v njihovih rokah že mesti Hit in Kubaisa, največji energetski objekt v Iraku jez Hadita je tik pred tem.

Koalicija arabskih držav pod vodstvom ZDA je v dveh dneh izvedla 21 zračnih napadov, medtem pa se džihadisti nevarno približujejo turški meji. Turčija medtem še vedno noče sodelovati v koaliciji, prav tako ne odstopi svojega ozemlja za izvajanje zračnih napadov.

Še več, v torek je celo z vojaškimi letali F-16 bombardirala položaje sicer prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) na jugovzhodu Turčije. To je bil tudi prvi napad turške vojske na kurdske borce, odkar je marca lani PKK enostransko razglasil premirje. V konfliktu, ki je trajal kar tri desetletja, je umrlo 40.000 ljudi.

Obama "globoko zaskrbljen" nad dogodki
Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil "globoko zaskrbljenost" nad dogodki v Kobaneju. V skoraj mesec dni trajajočem spopadu je džihadistom uspelo zavzeti že polovico mesta. Kurdi, ki so na bojišču, trdijo, da jim je zračna ofenziva zaveznic v pomoč, a so džihadisti preprosto neomajni. V zadnjih tednih je iz Kobaneja v Turčijo prebežalo 200.000 Kurdov, v tri leta trajajoči državljanski vojni v Siriji pa 1,3 milijona sirskih beguncev.

Kurdom na pomoč borci z vsega sveta
Agencija Reuters poroča, da se v boj proti džihadistom odpravljajo skupine vojnih veteranov iz ZDA, ruski RT.com pa poroča o skupini motoristov No Surrender (Brez predaje) iz Nizozemske, ki se odpravljajo na bojišče. Nizozemski tožilec Wim de Bruin je dejal, da pridružitev vojaški enoti v tujini na Nizozemskem ni več prepovedano, "vse dokler se posameznik ne bori proti Nizozemski". Dodal je, da lahko motoristom sodijo, če se bo izkazalo, da so storili kaznivo dejanje, kot je mučenje ali posilstvo.
ZDA in Rusija si bodo izmenjevale podatke
Medtem pa so ZDA in Rusija sporočile, da so sklenile dogovor o izmenjavi obveščevalnih podatkov o IS-ju. V torek se je ameriški zunanji sekretar John Kerry v Parizu srečal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, da bi se pogovarjala o razvoju dogodkov. Po Kerryjevih besedah so ZDA privolile v "krepitev obveščevalnega sodelovanja na temo tako IS-ja kot tudi drugih protiterorističnih izzivov v regiji".

Kerry je dejal tudi, da bo Moskva preučila, ali bi lahko storila več pri pomoči usposabljanja iraške vojske.

Ni pa Kerry povedal, ali se bo Rusija pridružila mednarodni koaliciji v boju proti IS-ju - čeprav so Rusija in ZDA našle skupno točko v zaskrbljenosti, da bi se tuji borci lahko vrnili domov in napade nadaljevali na domači fronti. Kot je povedal Kerry, bi se lahko v Siriji borilo okoli 500 ruskih borcev, med katerimi so predvsem posamezniki iz pretežno muslimanskega severnega Kavkaza, kjer so izbruhi nasilja pogosti.