Dejal je, da bi donatorsko konferenco za žrtve poplav, ki jo pripravljata Slovenija in Francija, lahko "najbolj realno pripravili 16. ali 17. julija". Ob tem ni želel ugibati, kakšno denarno vsoto lahko pričakujejo, "kar koli bomo dobili, smo brezmejno hvaležni Sloveniji in Franciji ter vsem, ki bodo donirali".

Aleksandar Vučić se je Bratuškovi zahvalil za ogromno pomoč in podporo, ki jo je Slovenija nudila Srbiji ob majskih katastrofalnih poplavah, ki so sicer prizadele tudi BiH in Hrvaško. "Slovenija je bila ena izmed držav, od katere smo dobili prvo pomoč. Najhitrejšo in najbolj nujno," je dejal in dodal, da je bil to del osebne pobude slovenske premierke.

Ogled Maglaja in Doboja
Bratuškova je v Srbijo prispela iz Bosne in Hercegovine, kjer je obiskala Maglaj in Doboj, ki sta bila v katastrofalnih majskih poplavah v BiH-u najbolj prizadeta. Kot je poudarila, je prvi cilj mednarodne skupnosti, da se žrtve poplav čim prej vrnejo domov. Poplave so bile sicer glavna tema tudi njenih pogovorov v Sarajevu s predstavniki BiH-a.

Sicer pa sta predstavnika vlad v Beogradu govorila tudi o gospodarskem sodelovanju, pri čemer sta se zavzela predvsem za okrepitev trgovinske menjave in medsebojnih investicij na obeh straneh. Bratuškova je pri tem ponovila slovensko podporo Srbiji na njeni poti v Evropsko unijo.

Kakšna bo usoda Južnega toka?
Potem ko je Bolgarija po opozorilu EU-ja začasno ustavila gradnjo plinovoda Južni tok, je podobno storila tudi Srbija. Aleksandar Vučić je dejal, da je Srbija podprla ta projekt, a da njegova izvedba ni odvisna od nje.

Za Srbijo je to velika naložba, vredna dve milijardi evrov. Kot je še dejal Vučić, bodo izredno pomembni pogovori ruskega predsednika Vladimirja Putina z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem in kanclerjem Wernerjem Faymannom. Alenka Bratušek pa je poudarila, da je Južni tok zelo pomemben projekt tudi za Slovenijo. V nasprotju z Vučićem je ocenila, da bo projekt zagotovo izveden.