Danski parlament je z večino (81 od 109 prisotnih poslancev) sprejel sveženj ukrepov, s katerim želi prebežnike odvrniti od prihoda v državo in vložitve prošnje za azil.
Med sprejeti ukrepi je sporni ukrep, da prebežnikom zaplenijo osebno imetje in denar, ki ga imajo pri sebi, saj jim bo z njim država poravnal stroške prebivanja. Nova zakonodaja bo danskim oblastem omogočala, da prebežnike preiščejo in jim zasežejo gotovino nad 10.000 kronami oziroma 1.340 evri, prav tako pa posamezne dragocene predmete, vredne več kot 10.000 kron. Poročni prstani in drugi predmeti s sentimentalno vrednostjo so izvzeti iz tega ukrepa.

Nekateri so ta ukrep kritizirali kot preveč drastičen. Toda vlada je ukrep branila z argumentom, da morajo v nekaterih primerih tudi Danci, ki se potegujejo za socialno pomoč, prodati svoje premoženje. Prosilcem bo tudi otežen postopek pridobivanja stalnega prebivališča, skrajšali pa jim bodo tudi obdobje veljavnosti dovoljenja za začasno prebivališče.

Danska, v kateri prebiva okoli 5,6 milijona ljudi, je lani dobila 21.000 prošenj za azil, s čimer je postala ena glavnih ciljev prebežnikov v EU-ju glede na število prebivalcev.

Strožjo azilno zakonodajo sprejela tudi avstrijska vlada
Še predtem je nekoliko strožjo zakonodajo sprejela avstrijska vlada, kancler Werner Faymann pa je izrazil pričakovanje, da bo parlament zakonodajo potrdil aprila. Nova zakonodaja bo veljala retroaktivno.

Vlada na Dunaju je z novo zakonodajo omejila pravico do azila na tri leta, pri vsakem prosilcu za azil pa bo preverila, ali se lahko morebiti že varno vrne v državo izvora. Ukrep bi veljal za vse, ki so prišli v državo od novembra lani.

Omejitve in konvencije
Nove omejitve se napovedujejo tudi za upravičence do mednarodnega statusa subsidiarne zaščite, med katerimi je največ Afganistancev. Ti ljudje bodo lahko svoje družinske člane, z izjemo mladoletnih oseb, v Avstrijo pripeljali šele po treh letih bivanja v državi.

Za ljudi s statusom begunca ta omejitev ne bo veljala, a bodo morali prošnjo za združitev družin vložiti v treh mesecih, da bi se izognili dodatnim finančnim obveznostim - ta omejitev bo veljala le, če ne bo v nasprotju s pravico do družinskega življenja, ki je zapisana v Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Vsi begunci v Avstriji bodo morali poleg tega obiskovati delavnice oziroma tečaje za vključitev v družbo, kot so tečaji nemščine in tečaji o vrednotah v Avstriji.

Faymann: Zakon bo veljal retroaktivno
Gre za ukrep, ki bo omogočil spoštovanje nedavno določene zgornje meje za sprejetje beguncev, je dejal avstrijski kancler Werner Faymann. Podkancler Reinhold Mitterlehner dodaja, da so tako sporočili, da je beguncev preveč in da se vračajo k temeljem pravice do azila. Obenem pa so prosilcem za azil po njegovih besedah pokazali, da obstaja določeno tveganje za vrnitev v domovino.

Budimpešta: Zgornja meja za sprejem beguncev te še opogumlja
Madžarska je pozdravila odločitev Dunaja o določitvi zgornje meje sprejema števila prebežnikov, a so tovrstne kvote lahko zavajajoče in lahko prebežnikom sporočajo, da še imajo priložnost: "Človek bo storil vse, da se še prebije noter," meni tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs.

Madžarska tudi ne podpira izključitve Grčije iz schengna, kot je v ponedeljek nakazala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ampak hočejo le, da Atene izpolnijo svojo nalogo. Kljub temu Kovacs ni skoparil z ostrimi besedami, saj je med drugim pripomnil, da za zajezitev t. i. migrantskega vala več naredi stavka grških trajektov kot pa grška vlada. Budimpešta po besedah Kovacsa želi, da se prihod prebežnikov Evropo ne le upočasni, ampak popolnoma ustavi, v evropsko rešitev pa ne verjame.

Drugim državam članicam EU zato svetuje, naj same zaščitijo svoje meje, tako kot to počne Madžarska - ki je, kot je zatrdil Kovacs, pripravljena na postavitev na stotine kilometrov ograje tudi na meji z Romunijo, če bo to potrebno.