Grški delavci nasprotujejo še eni privatizaciji javnega podjetja, tokrat Javnega eenegetskega podjetja. Foto: EPA
Grški delavci nasprotujejo še eni privatizaciji javnega podjetja, tokrat Javnega eenegetskega podjetja. Foto: EPA
Vlada je stavkajočim delavcem zagrozila z aretacijami. Foto: EPA
Privatizacijo javnega energetskega podjetja od Grčije v zameno za posojilo v vrednosti milijarde evrov zahtevata Mednarodni denarni sklad in Evropska unija. Foto: EPA

Stavka je namreč povzročila električne mrke po državi, in sicer sredi turistične sezone. Vlada se je za ta ukrep odločila po tem, ko delavci Javnega energetskega podjetja (JEP) niso spoštovali petkove odločitve sodišča, ki je njihovo stavko označilo za nezakonito.

V protest vladnim načrtom o prodaji dela JEP-a leta 2015 so sprožili delavci v sredo prvo 48-urno stavko, drugo pa začeli v petek. Sindikati namreč trdijo, da bo prodaja javnega podjetja podražilo elektriko in gospodinjstvom naložilo dodatno breme v času recesije. Vlada medtem vztraja pri svoji politiki, poroča Reuters.

"Od samega začetka je namen vlade bil in ostaja zaščititi javni interes," je dejala tiskovna predstavnica vlade Sofia Voultepsi ob predstavitvi ukaza delavcem, naj se vrnejo na delo. "V demokraciji morajo zakonodajo in odločitve sodišč spoštovati vsi," je dodala.

Največji sindikati delavcev JEP-a bodo na sestanku odločili, kako bodo nadaljevali svoje akcije. Sindikat PAME, povezan s komunistično stranko, načrtuje shod v Atenah v znak solidarnosti z delavci.

Turizem ključen za grško gospodarstvo
Vlada se želi izogniti večjim električnim mrkom letošnje poletje, saj bi to vplivalo na prihodke od turizma, od česar ima grško gospodarstvo največ koristi. V turizmu je namreč zaposlenih kar 20 odstotkov delavcev.

Do zdaj je dele držav prizadelo več električnih mrkov, ki so trajali več ur. V skladu z grško zakonodajo se lahko stavkajočim delavcem ukaže vrnitev na delo, ko obstaja resna možnost nemirov, naravnih katastrof ali širših tveganj za zdravje. Vlada premierja Antonisa Samarasa je zadnjič ta ukrep sprejela leta 2013, ko je prisilila mornarje in delavce v podzemni železnici, da se po tednu dni vrnejo na delo.

Privatizacijo JEP-a zahtevata EU in IMF
Privatizacija Javnega energetskega podjetja spada med napore Grčija za liberalizacijo energetskega trga na zahtevo EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada, ki sta Grčiji posodila denar. Privatizacija je tako eden izmed pogojev za naslednjo tranšo posojila v vrednosti milijarde evrov.

Levičarska opozicijska stranka Siriza, ki želi, da ostane JEP v državnih rokah, je podprla delavce in sporočila, da ne bo podprla zakona, ki bi omogočil prodajo 30 odstotkov JEP-a zasebnemu konkurentu.

"Vlada uporablja ukrepe v vojaškem stilu, da zaustavi boj proti razkosanju in razprodaji JEP-a," je po poročanju Reutersa dejal poslanec Sirize Dimitris Stratoulis, ki je odločitev vlade označil za "neustavni državni udar".