človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja (MSF).
Zdravniki, ki so obiskali zloglasne grške centre za pridržanje, policijske postaje in centre obalne straže, poročajo o "živem peklu", ki ga trpi na tisoče priseljencev. Odrekajo jim svež zrak, sončno svetlobo in osnovne sanitarne potrebe. V enem izmed centrov za pridržanje v Komotiniju, nedaleč od turške meje, so zdravniki videli, da človeški iztrebki pronicajo skozi počeno napeljavo.

"Nisem si mislila, da so take razmere na evropskih tleh sploh mogoče," je za Guardian povedala Marietta Provopoulou, ki je dobro desetletje delala v Afriki, preden se je vrnila v Atene, kjer je vodja grških Zdravnikov brez meja. "Glavna pritožba priseljencev je, da jih ne obravnavajo kot človeška bitja in so podvrženi živemu peklu. In prav imajo."

Gojišča bolezni
Po navedbah MSF-ja je praksa množičnega zbiranja priseljencev ustvarila gojišče bolezni po centrih za pridržanje po vsej državi. V prenatrpanih taboriščih z vlažnimi žimnicami so pogosti izbruhi garij, infekcije dihal, želodčne težave, težave z mišicami in kostmi, težave z zobmi in tuberkuloza. Pridržani so tudi mladoletniki (večinoma iz Afganistana), ki so napačno registrirani kot odrasli. "Razmere so šokantne," je povedal zdravnik MSF-ja Panagiotis Tziavas. "Ne le da so ljudje natrpani v zelo majhen prostor. Dodatna velika težava so higienske razmere … večina stranišč je v naravnost gnusnem stanju."

Grčija je eno večjih tranzitnih območij za azijske, afriške in bližnjevzhodne priseljence, ki si obupano želijo boljšega življenja v Evropi. A pod pritiskom EU-ja, naj zajezi val priseljencev, je grška konservativna koalicija poleti leta 2012 začela veliko "čistilno" operacijo, v kateri so sistematično začeli pridrževati priseljence in prosilce za azil. In čeprav je bil prvoten namen centrov zgolj nekajdnevno pridržanje, je v zadnjem času v njih vse več takih, ki jih tam zadržujejo za maksimalno obdobje, 18 mesecev. In to celo tiste, ki so pribežali v Grčijo z vojnih območij, kot je Sirija.

Raje v smrt
"Trenutno v teh centrih zadržujejo okoli 6.000 priseljencev in prosilcev za azil, bolezni, ki jih videvamo, pa so nedvomno povezane z zelo slabimi življenjskimi razmerami," razlaga Provopouloujeva. "Na policijskih postajah, kjer so pogoste pršice, imajo zaporniki le redko dostop do svežega zraka, naravne svetlobe in rekreativnih površin - kar je vse v neskladju z evropsko zakonodajo. V nekaterih taboriščih za pridržanje imajo omejen dostop do prhanja in stranišč, ali pa dostopa do njih sploh nimajo. V Komotiniju pa smo videli iztrebke pronicati skozi strop. Ravnodušnost oblasti je bila v vseh primerih neverjetna."

Število samomorov in poskusov samomorov je prav tako skrb vzbujajoče - nek 16-letni Afganistanec, ki je pribežal v Grčijo, a so ga zaprli v Komotiniju, je pred kratkim skočil s strehe stavbe v znak protesta proti življenjskim razmeram tam in si polomil obe nogi. "Zaprti smo po 18 mesecev. Zakaj? Prišel sem v iskanju miru, nisem kriminalec," je povedal fant MSF-ju. "Prhamo se samo z ledeno vodo, stranišča pa nikdar ne delajo. Hrana je slaba, ni zdrava. Velikokrat sem jih prosil, naj me izpustijo, ker sem mladoleten, a sem bil vsakič zavrnjen. In ker me niso hoteli izpustiti, sem si mislil, da je zame bolje, če skočim s strehe, kot pa da ostanem tam."