Masaji so eno najbolj znanih afriških ljudstev. Foto: EPA
Masaji so eno najbolj znanih afriških ljudstev. Foto: EPA
Masajski pastir. Foto: Reuters
Agencije, ki ponujajo safarije, v tem delu Afrike dobro služijo. Foto: EPA
Masajske ženske. Foto: EPA
Divjina parka Serengeti. Foto: Reuters

V Tanzaniji se je zdaj razvnela huda bitka za prihodnost 30.000 Masajev, ki pravijo, da bo širitev lovišč afriške divjadi za tujce pripeljala do njihove deložacije z zemlje njihovih prednikov.

Kot poroča Guardian, je tanzanijsko ministrstvo za turizem pred dnevi napovedalo, da bo namenilo 1.500 kvadratnih kilometrov zemlje, ki meji na Serengeti, za "koridor za divje živali". Posledično Masaji ne bodo mogli dostopati do svojih pašnikov znotraj tega koridorja, s tem pa bi bil uničen njihov tradicionalni nomadski slog govedoreje.

Bo pa dostop dovoljen luksuzni dubajski družbi za lov in safari. Masajski politik Daniel Ngoitiko pravi, da je napoved ogrozila obstoj na tisoče Masajev. "Vsakdanji kruh mojega ljudstva je popolnoma odvisen od živine. Umrli bomo, če ne bomo imeli zemlje za pašo," pravi.

Nasilja ne izključujejo
Po navedbah nevladnih organizacij se skoraj vsi Masaji, ki živijo v okrožju Loliondo, kjer bo potekal predlagani koridor, zanašajo na govedorejo tako za hrano kot tudi za zaslužek. 55 masajskih voditeljev je na vlado naslovilo peticijo proti koridorju, v torek pa bodo v mestu Wasso priredili protestni shod. Ngoitiko pravi, da tudi nasilje ni izključeno, če bo vlada načrte nadaljevala. "Borili se bomo, dokler ne izgine še zadnji človek," je odločen.

A za zdaj vse kaže, da bo vlada svoj projekt izpeljala, kot si ga je zamislila. Khamis Kagasheki, minister za naravne vire in turizem, je povedal, da če nameravajo civilni vodje odstopiti, naj kar izvolijo: "Ni vlade na svetu, ki bi za okoljevarstvo tako pomembno območje kar prepustila čezmerni paši."

Masaji na severu Tanzanije in jugu Kenije že od časa pred kolonializmom živijo svoj nomadski govedorejski slog življenja. A postopoma jim jemljejo njihovo ozemlje in ožijo življenjski prostor. Postopek se je začel leta 1959, ko so britanski kolonialisti prisilno izselili ljudstvo iz Serengetija.
Danes jih med več kot milijonsko tanzanijsko masajsko populacijo najmanj 66.000 živi na prostranem, 4.000 kvadratnih kilometrov velikem območju Loliondo. Predlagani koridor bo njihovo ozemlje skrčil za skoraj 40 odstotkov. Planota Loliondo je ugnezdena med dvema draguljema tanzanijske turistične industrije - parkom Serengeti na zahodu in zaščitenim območjem Ngorongoro na jugu.

Za nameček ozemlje nameravajo krčiti v času, ko so klimatske spremembe že tako ogrozile življenjski slog ljudstva. Deževna obdobja namreč prihajajo vse pozneje, zaradi česar ljudstvo pesti pomanjkanje vodnih virov.

Agencija za petičneže
In kdo je družba, ki pa bo lahko izkoriščala koridor? Gre za Ortello Business Corporation (OBC) iz Združenih arabskih emiratov, ki deluje v Loliondu že 20 let. OBC v boeingih 747, ki pristajajo na zasebni pisti, prepelje take zveneče stranke, kot sta britanski princ Andrew in arabska kraljeva družina. A od denarja, ki ga te stranke pustijo tu, Masaji nimajo prav nič. Razkošne lovske koče namreč ne zaposlujejo domačinov, med masajskimi pastirji in varnostniki OBC-ja pa redno prihaja do spopadov.

Vlada se je pri sporu postavila na stran OBC-ja, Masaji pa zadnja leta zaradi družbe izgubljajo vse več pašnega ozemlja. Že lani so skušale oblasti pleme deložirati, a so se premislile po velikem protestu mednarodne aktivistične skupine Avaaz. Tanzanijski predsednik Jakaya Kikwete meni, da masajski nomadski slog preprosto ni "produktiven". Ngoitiko odgovarja: "Imamo naš način življenja. Brez zemlje ne moremo gojiti živine, brez živine pa smo v bistvu mrtvi."