Sporna odločitev je v zadnjih dneh na ulice pritegnila največ protestnikov v dveh letih predsednikovanja Abdela Fataha Al Sisija.

Z oklepnimi vozili podprta protiizgredniška policija je nameščena na trgu Tahrir, prizorišču egiptovske vstaje leta 2011, in na trgu Raba al Adavija v predmestju, kjer so egiptovske varnostne sile avgusta 2013 ubile najmanj 600 podpornikov Muslimanske bratovščine. Policija je zaprla še vrsto drugih potencialnih zbirališč v osrednjem Kairu, poroča AP.

Po navedbah vojske so svoje pripadnike odposlali zato, da bi zaščitili "vitalne in pomembne točke" ter se spoprijeli z vsakomer, ki bi skušal "na praznik škoditi interesom ljudstva ali jih poskušal onesrečiti". V Egiptu je namreč danes državni praznik, dan osvoboditve Sinaja, s katerim oznamujejo izraelski umik s polotoka leta 1982. Sisi je v nedeljo pozval državljane, naj branijo državo in njene institucije pred "silami zla", pri čemer se je očitno nanašal na načrtovane proteste.

Otoka v teritorialnih vodah Savdske Arabije?
Današnji protesti so že drugi val protestov proti odločitvi vlade, da se odreče nadzoru nad otokoma Tiran in Sanafir v Akabskem zalivu. Prejšnji konec tedna je zaradi otokov v središču Kaira protestiralo okoli 2.000 ljudi, kar je največ odkar je Sisi leta 2014 prevzel oblast. Vzkliki "odidi" in "ljudstvo hoče strmoglaviti režim" so v spomin priklicali vstajo leta 2011, ki je po 30 letih na predsedniškem stolčku z oblasti odnesla Hosnija Mubaraka, aretiranih pa naj bi bilo okoli sto ljudi.

Egipt se brani, da otoka ob južni obali Sinaja pripadata Savdski Arabiji, ki jih je leta 1950 zaradi strahu pred izraelskim napadom predala v zaščito Kaira. Vlada pravi, da so se predstavniki oblasti in strokovnjaki s Savdijci več let pogajali in se dogovorili, da otoka ležita v savdskih teritorialnih vodah. Kairo je novico sporočil med nedavnim obiskom savdskega kralja Salmana v Egiptu, ko je savdski monarh oznanil več milijard dolarjev vreden paket pomoči in naložb, zaradi česar nekateri menijo, da sta bila otoka uporabljena kot pogajalska karta.

"Egipt mora svojim ljudem razkriti resnico: z dialogom, ne z zatiranjem, z dokumenti, dokazi in zemljevidi, ne pa z varnostnimi racijami in arbitrarnim pridržanjem ljudi," je v časniku Al Šoruk zapisal egiptovski kolumnist Abdulah El Sinavi. "Težko je rešiti krizo, kot je ta, s pestjo varnostnih sil, ne glede na to, kako težko je."

Še vedno razburja umor Italijana
Sisi vztraja, da Egipt ni predal niti palca svojega ozemlja, in zahteva, da se ljudje nehajo pogovarjati o tem vprašanju. A na egiptovskega predsednika letijo hude kritike tudi zaradi vrste drugih spornih zadev, od slabega gospodarskega stanja do ugrabitve, mučenja in umora italijanskega podiplomskega študenta Giulia Regenija v Kairu januarja letos. Dogodek je močno ohladil egiptovske odnose z Italijo, eno izmed Sisijevih najzvestejših podpornic v EU-ju in največjo evropsko trgovsko partnerico Egipta.

Egiptovske oblasti zanikajo vsakršno vpletenost v študentov umor, so se pa zaradi zadeve zapletle tudi v spor z Reutersom. Poročevalska agencija je namreč prejšnji teden objavila prispevek, v katerem je njihov kairski dopisnik zapisal, da je bil Regenija tisti večer konec januarja, ko je izginil, pridržala egiptovska policija. V Reutersovo poročilo sta se vtaknila tako egiptovska policija kot tožilstvo, kar so obsodile skupine za svobodo medijev. Sisi je že pred tem dejal, da "laži in obtožbe" v medijih in na družabnih omrežjih glede Italijanove smrti ogrožajo državo.

28-letni Regeni, doktorski študent na Cambridgeu, je v Egiptu raziskoval delovanje trgovinskih sindikatov po zlomu Mubarakovega režima.