Na volišča je danes pozvanih 207.000 volivcev. Foto: Reuters

Benečani so prvi referendum o ločitvi mestnih uprav Benetk od Mester zahtevali leta 1979, ko so se nasprotniki referenduma tudi z nasiljem lotili podpornikov referenduma. Naslednji neuspešni referendumi so sledili leta 1989, nato 1994 in 2003. Benečani in prebivalci Mester gredo v nedeljo tako na referendum že petič, "ozračje pa je danes nastrojeno, kot je bilo pred 40 leti, čustva pa so po zadnjih poplavah toliko večja," piše Guardian.

Na glavnem otoku Benetk naj bi bilo razobešenih le šest plakatov, ki pozivajo volivce na referendum. Prebivalcem, ki so posterje razobesili na okna, pa je policija ukazala, naj jih odstranijo, sicer bodo zaradi "volilne propagande" kaznovani.

Želijo več odločanja o mestu

V Benetkah živi le še okoli 55.000 prebivalcev. Foto: Reuters

Benečani menijo, da bi jim avtonomnost prinesla več možnosti odločanja o samem mestu, za kar naj ne bi imele posluha oblasti v Mestrah, v katerih z okolico živi 200.000 prebivalcev v primerjavi z Benetkami, v katerih živi le 55.000; še leta 1952 so imele Benetke 175.000 prebivalcev.

Zagovorniki ločitve trdijo, da bi ta županu Benetk omogočila, da se osredotoči izključno na potrebe mesta ob Laguni, ki so drugačne od potreb Mester in okolice.

Beg umetnikov

Benetke imajo 11 poseljenih otočkov, katerih nadzor sodi pod administrativno upravo Mester. Foto: Reuters

Po najhujših poplavah od leta 1966 so Benečani še posebej potrti, saj oblasti niso naredile dovolj, da bi jih preprečile. Med drugim še vedno niso izvedli protipoplavne zaščite Mose, gradnja katere se vleče že 15 let, denar za gradnjo pa je izpuhtel neznano kam. Poleg korupcije Benečani niso zadovoljni tudi zaradi množičnega turizma in plovbe velikih ladij po zgodovinskem kanalu Giudecca.

"Benetke so jezne," je za Guardian dejal prebivalec Giorgio Suppiej, ki dodaja, "naše težave so se še poglobile – občutimo pomanjkanje fizične varnosti, slabo se upravlja s turizmom, umetniki so odšli, kar je najpomembnejše, upada število prebivalcev. Benetke so postale molzna krava, edini način, da jo rešimo, je samostojnost."

Benetke so prizadele najhujše poplave po letu 1966. Foto: Reuters

Benetke imajo 11 poseljenih otočkov, katerih nadzor sodi pod administrativno upravo Mester, ki ima torej občutno višje število prebivalcev, kar pomeni, da bo celina verjetno tudi odločila o izidu referenduma. Vsi dosedanji referendumi so propadli ravno zaradi nezadostnega kvoruma.

Na volišča je danes pozvanih 207.000 volivcev, za veljavnost referenduma je potrebna 50-odstotna volilna udeležba. Ločitvi nasprotuje beneški župan Luigi Brugnaro, ki je poskušal referendum preprečiti, volivce pa pozval, naj danes ne oddajo glasov in s tem onemogočijo veljavnost referenduma. Aktualni desnosredinski župan je tudi prvi, ki ne živi v Benetkah, temveč v kraju Migliano Veneto, meni, da bi Benetke za avtonomnost plačale visoko ceno in da bi potrebovale več let, da bi vzpostavile lastno birokracijo.

Ločitev prav tako zagovarjajo še desničarska Liga, avtonomistična gibanja in tudi populistično Gibanje petih zvezd. Njegova partnerica v vladi v Rimu Demokratska stranka (PD) in stranka nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija Naprej Italija sta na drugi strani proti.