Odpadnega materiala, uničenega imetja in naplavin je bilo po podatkih belgijskih oblasti za 350.000 ton. Odstranjevali in predelovali so ga dve leti, a delo še danes ni končano.

Belgijo je takrat prizadelo razdejanje, kot ga niso pomnili. Narasle in deroče vode so odnašale vse pred sabo, brez domov je ostalo več tisoč ljudi.

Voda, ki se je po večdnevnem močnem deževju razlila čez bregove reke Vesdre, se v kraju Trooz ni umaknila dva dni, reševanje pa sta oteževala veter in dež.

Med drugim je odsek avtoceste severno od Liegea na vzhodu Belgije, dolg kakih pet kilometrov in od leta 2015 zapuščen, poleti 2021 postal orjaško odlagališče uničene lastnine.

Tedne so tovornjaki tja vozili na tisoče ton razbitega in razmočenega pohištva, gospodinjskih aparatov, koles, plastike, kemikalij in gradbenih ostankov.

Predelovali in uničevali so jih več kot leto dni, kajti poplave so ustvarile mešanico, ki jo je bilo težko ločevati. Odpadki so bili razmočeni, pomešani z blatom in onesnaženi s kemikalijami.

Po podatkih belgijskih oblasti so približno 70 odstotkov odpadkov, predvsem plastiko, les in kovine, uspeli reciklirati, 30 odstotkov je bilo neuporabnih, zato so jih sežgali.

Na tone odstranjene zemlje in kamenja zdaj uporabljajo za utrjevanje uničenih bregov in spremenjenih rečnih strug.