Pred turško-grško mejo na morebiten vstop v EU čaka na tisoče ljudi, med njimi so številni otroci. Foto: Reuters
Pred turško-grško mejo na morebiten vstop v EU čaka na tisoče ljudi, med njimi so številni otroci. Foto: Reuters

"Grške skrbi so naše skrbi," je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in Grčijo pohvalila, da je ščit EU-ja. Naštela je tri nize konkretnih ukrepov v pomoč Grčiji: agencija za zunanje meje Frontex bo Grčiji pomagala s plovili, helikopterjema, letalom, vozili, opremljenimi s termovizijsko kamero, ter sto varuhi meje, ki bodo nastanjeni na kopnem in morju.

Bruselj bo Atenam pomagal tudi s 700 milijoni evrov, od katerih bo 350 milijonov na voljo takoj, preostalo pa v okviru rebalansa proračuna, in v okviru mehanizma za civilno zaščito z zdravstveno opremo, zdravstvenimi ekipami, šotori in odejami.

Za razmere na mejah je odgovorna celotna Unija, je še poudarila von der Leynova. "Tisti, ki želijo preizkušati enotnost EU-ja, bodo razočarani," je opozorila in pozvala k hladnokrvnosti. "Turčija ni sovražnica. Ljudje niso zgolj sredstvo za dosego cilja," je še poudarila.

Vrh EU-ja med obiskom grško-turške meje. Foto: EPA
Vrh EU-ja med obiskom grško-turške meje. Foto: EPA

Aretacije na meji z Grčijo

Po vladnih podatkih je Grčija vstop v državo od sobote preprečila najmanj 24.000 ljudem. Med 45 prebežniki, ki jih je ponoči aretirala grška policija, prevladujejo prebežniki iz Afganistana, Pakistana, Maroka in Bangladeša, je poročala grška državna televizija ERT.

Grški premier Kiriakos Micotakis je ponovil, da Grčija nikomur ne bo dovolila, da bi nezakonito prečkal mejo. "Grčije ni mogoče izsiljevati in se ne bo pustila izsiljevati," je po poročanju grške televizije Skai dejal Micotakis v pristaniškem mestu Aleksandropolis. Poudaril je še, da so meje Grčije tudi meje Evrope.

V Grčijo so medtem prispeli visoki predstavniki EU-ja, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.

Humanitarne organizacije umikajo osebje z Lezbosa

Humanitarne organizacije so medtem ustavile delo v prebežniških centrih na Lezbosu, z otoka pa tudi umikajo svoje osebje. Tam se v taborišču, kjer je prostora za manj kot 3000 ljudi, gnete več kot 19.000 prebežnikov in beguncev. Domačini so že dolgo nezadovoljni in protestirajo proti prisotnosti migrantov, ki da ogrožajo varnost, javno zdravje in turizem na otoku.

Jeza se je v zadnjih dneh stopnjevala v nasilje, za katero naj bi bila odgovorna majhna skupina skrajnežev, ki napada humanitarne delavce in ovira njihovo delo, opozarjajo humanitarne organizacije na otoku. "Ko pade noč, se začnejo neprestani napadi na nevladne organizacije, delavce, ljudi, ki so tu kot prostovoljci," je dejal Douglas Herman iz organizacije Refocus. "Večina organizacij je prekinila delo, nekatere za nedoločen čas. Številne so svetovale svojim uslužbencem, naj odidejo z otoka, in številni so upoštevali poziv in so odšli ali odhajajo," je poudaril in dodal, da odhaja vseh šest prostovoljcev iz njegove organizacije.

Napad na humanitarno ladjo

Za nasilje so po njegovih besedah odgovorne "fašistične" tolpe, ki po otoku postavljajo cestne blokade ter napadajo in grozijo ljudem v avtomobilih. Ponoči je tolpa napadla humanitarno ladjo Mare Liberum, ki patruljira v Egejskem morju. Posadki so grozili, ladjo, ki je bila privezana na otoku, pa so polili z bencinom

Potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v soboto objavil, da so iz Turčije vrata v EU za prebežnike odprta, so se številni izmed njih napotili proti turško-grški meji. Erdogan naj bi po mnenju opazovalcev želel izkoristiti prebežnike, da bi okrepil pritisk na zahodne države, da podprejo njegovo vojaško operacijo v Siriji.

Ob Erdoganovih napovedih je Grčija na mejo s Turčijo napotila vojsko, da bi prebežnikom preprečila prečkanje meje. Grška policija zoper prebežnike, med katerimi so tudi številne družine z majhnimi otroki, uporablja tudi solzivec in šokgranate.

Premier Micotakis je ob tem v nedeljo sporočil, da je država za mesec dni prekinila sprejemanje novih prošenj za azil.

Kurz Turčiji očita izsiljevanje EU-ja

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je medtem očital Turčiji, da z odprtjem meja za tisoče prebežnikov, ki želijo v EU, izsiljuje Unijo. "To je napad Turčije na EU in Grčijo. Ljudi izkoriščajo za pritisk na Evropo. EU ne sme privoliti v izsiljevanje," je izjavil Kurz.

Kurz je Erdogana obtožil, da je zvabil prebežnike z lažnimi obljubami, zdaj pa jih prevažajo do grške meje, kjer poskušajo vstopiti v Evropo, in izkoriščajo kot orožje za pritisk na EU.

Avstrijski kancler je še dejal, da je to test za EU, ali je zmožen zaščititi svoje zunanje meje. Ob tem je zagotovil avstrijsko podporo Grčiji in drugim državam, ki bi se spopadle s tovrstnim pritiskom. "Nekaj vam lahko zagotovim: če zunanje meje EU-ja ne bodo delovale, potem je Evropa brez meja zgodovina," je opozoril.

EU: 700 milijonov evrov za pomoč Grčiji