Macron ni popustil protestnikom in je odločen reformo speljati do konca. Foto: Reuters
Macron ni popustil protestnikom in je odločen reformo speljati do konca. Foto: Reuters

Pristojni odbor bo zdaj pripravil končni predlog novega zakona, o katerem bosta nato glasovala senat in narodna skupščina.

Predsednica vlade Elisabeth Borne je po odločitvi senata izrazila prepričanje, da ima vlada zadostno večino v parlamentu za sprejetje zakona. Če pa ne bi bilo tako, bi lahko uporabila redek in sporen ustavni instrument, znan kot člen 49/3 in pokojninsko zakonodajo sprejela brez glasovanja.

V soboto so v Franciji že sedmi dan potekali nacionalni protesti proti reformi, s katero namerava vlada predsednika države Emmanuela Macrona zvišati upokojitveno starost s sedanjih 62 na 64 let.

Francoski sindikati, ki reformi ostro nasprotujejo, še vedno upajo, da bo Macron, ki je zavrnil njihove pozive k pogovorom, popustil. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bila sicer sobotna udeležba na protestih nižja kot v preteklih dneh.

Po navedbah notranjega ministrstva se je sobotnih demonstracij udeležilo okoli 368.000 ljudi, čeprav so pričakovali okoli pol milijona protestnikov. Zvečer so v Parizu protesti postali nasilni, in policija je prijela okoli 30 ljudi, ki so razbijali okna, metali predmete v policiste in prevračali smetnjake.

Vlada kljub protestom vztraja pri reformi, češ da bi se brez nje pokojninski sistem sesul. Pokojninska reforma je bila tudi ena osrednjih Macronovih predvolilnih obljub. Kritike so skušali omiliti z obljubo o zvišanju najnižje zagotovljene pokojnine na 1200 evrov ter dodatkih za upokojence z zdravstvenimi težavami in tiste, ki so opravljali fizično zahtevna dela. Opozicija pa jim očita, da gre zgolj za "bonbončke" brez pravega učinka.

Francija korak pred sprejetjem sporne pokojninske reforme