Prebežniki na srbsko-madžarski meji. Foto: Reuters
Prebežniki na srbsko-madžarski meji. Foto: Reuters

Tiskovni predstavnik Frontexa Chris Borowski je povedal, da je Frontex "začasno ustavil vse operativne dejavnosti na terenu na Madžarskem". "Naša skupna prizadevanja za zaščito zunanjih meja EU-ja so lahko uspešna samo, če bomo zagotovili, da so naše sodelovanje in dejavnosti v celoti v skladu z evropsko zakonodajo," je povedal.

Sodišče EU-ja v Luksemburgu je 17. decembra lani razsodilo, da Madžarska krši evropsko zakonodajo na področju priznavanja azila in vračanja nezakonitih prebežnikov. Razsodilo je, da ni izpolnila svojih obveznosti na področju postopkov priznavanja mednarodne zaščite in vračanja nezakonitih prebežnikov iz tretjih držav.

Med kršitvami je sodišče navedlo primere nezakonitega prisilnega vračanja prebežnikov v Srbijo, zadrževanje prebežnikov na tranzitnih območjih ter nespoštovanje pravice prosilcev za mednarodno zaščito, da po zavrnitvi prošnje do izteka roka za vložitev pravnega sredstva zoper to zavrnitev ostanejo na ozemlju države.

Zadrževanje prosilcev v taboriščih

Na vrhuncu prebežniške krize leta 2015 je Madžarska vzpostavila tranzitna območja na meji s Srbijo ter prebežnikom omejila možnost vlaganja prošenj za azil. Več let so prosilce za azil zadrževali v taboriščih Röszke in Tompa blizu meje s Srbijo, kjer so živeli v transportnih zabojnikih, obdani pa sta bili z visoko ograjo in bodečo žico.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je odločitev Frontexa označila kot "dobrodošlo".

Organizacija za človekove pravice Madžarski helsinški odbor je v torek sporočila, da je od decembrske sodbe Sodišča EU-ja Madžarska iz države izgnala več kot 4400 prebežnikov. Predstavnik organizacije Andras Lederer je zato odločitev Frontexa navedel kot pomembno, saj agencija svojih dejavnosti do zdaj še ni nikoli začasno ustavila.