Foto: Reuters
Foto: Reuters

Po okoli 65 odstotkih preštetih glasov je IA dobila 36,6 odstotka glasov. Po objavi izidov se je vodja stranke Mute Egede zahvalil volivcem, ki jim zaupajo, da bo v prihodnjih štirih letih v središču njihovega dela sodelovanje z ljudmi. 34-letni Egede bi lahko postal najmlajši premier na svetu.

Doslej vladajoča socialdemokratska stranka Siumut, ki je na oblasti skoraj ves čas od avtonomije leta 1979, je prejela 29,4 odstotka glasov.

Projekcije kažejo, da bo IA dobil 12 poslanskih sedežev v 31-članskem parlamentu. Siumut, ki je naklonjena spornemu rudniškemu projektu v nahajališču rudnin Kuannersuit na jugu otoka, naj bi dobil deset poslancev.

Njihov vodja Erik Jensen je čestital IA-ju za zmago. Okoljevarstvena stranka je po njegovih besedah postala največja in lahko zasede premierski položaj. Ker IA ni dobila absolutne večine glasov, bo verjetno z eno ali dvema manjšima strankama oblikovala koalicijo.

Torkove volitve na Grenlandiji. Foto: Reuters
Torkove volitve na Grenlandiji. Foto: Reuters

Greenland Minig: Tuj lov za dragimi kovinami

Omenjeni sporni rudniški projekt izkopavanja urana in redkih kovin avstralske skupine Greenland Mining v 10-odstotni kitajski lasti je bil v središču volilne kampanje, tako da so torkove volitve mnogi volivci razumeli tudi kot referendum projektu, ki je trenutno v javni obravnavi.

Volivci so se tako odločali med črpanjem naravnih bogastev in s tem diverzifikacijo gospodarstva, ki v 90 odstotkih sloni na ribištvu in turizmu, ter okoljski vzdržnosti, je za Radio Slovenija poročal Luka Robida.

Pod površjem Grenlandije leži eno največjih nahajališč urana in redkih kovin, nepogrešljivih v proizvodnji sodobnih tehnologij, tako telekomunikacijskih, orožarskih, medicinskih kot tistih nujnih za elektromobilnost, vetrne elektrarne ter letalsko industrijo, še navaja Radio Slovenija.

34-letni Mute Bourup Egede bi lahko postal najmlajši premier na svetu. Foto: Reuters
34-letni Mute Bourup Egede bi lahko postal najmlajši premier na svetu. Foto: Reuters

Grenlandski led se hitro topi

Grenlandija, največji otok na svetu, je avtonomna danska pokrajina med Atlantskim in Arktičnim oceanom. Kar 82 odstotkov njene površine prekriva led. A področje ledene plošče, na katerem se pojavljajo znamenja tajanja, se iz dneva v dan veča ‒ kar od ribištva odvisno prebivalstvo tudi jasno vidi na lastne oči.

Arktika se od 90. let prejšnjega stoletja dvakrat hitreje segreva kot preostali del planeta, kar dramatično vpliva tudi na tradicionalno življenje Inuitov, ki prestavljajo več kot 90 odstotkov prebivalcev Grenlandije.