Do pogovora prihaja dan po tistem, ko je ameriški predsednik Donald Trump odpovedal obisk na Danskem, ker je zavrnila prodajo Grenlandije.

Pompeo je pohvalil ameriško-dansko sodelovanje pri varnostnih vprašanjih, z danskim kolegom pa sta govorila tudi o krepitvi sodelovanja na Arktiki, vključno z Grenlandijo, je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo.

Danski zunanji minister Kofod je na Twitterju zapisal, da sta imela s Pompeom "odkrit, prijateljski in konstruktiven pogovor", državi pa označil za "tesni prijateljici in zaveznici."

Trump je v torek sporočil, da se je odločil za preložitev obiska na Danskem, predvidenega čez štirinajst dni, ker danska premierka Mette Frederiksen ZDA ne želi prodati Grenlandije. Ob tem se je Danski premierki zahvalil za neposrednost, s katero je obema državama po njegovem mnenju "prihranila veliko denarja in prizadevanj".

Užaljeni Trump odpovedal obisk Danske, ker mu ne želi prodati Grenlandije

V sredo je Trump nato dansko premierko obtožil, da je z zavrnitvijo razprave o prodaji Grenlandije kot "absurdne" užalila ZDA. Izrazil je zgražanje zaradi njene izjave, ki je po njegovem mnenju "grda in neprimerna". Namesto da je razpravo označila za "absurdno", bi danska premierka preprosto lahko rekla, da njena država nima interesa za prodajo.

Zgroženi pa so tudi mnogi Danci, in sicer zaradi užaljene Trumpove odpovedi, ki jo je vodja danskih populistov Kristian Thulesen Dahl označil za "farso". "Kot Danec in konservativec zelo težko verjamem, da Trump brez razloga domneva, da je avtonomen del katere koli države na prodaj. Nato žaljivo odpove obisk, na katerega so se vsi pripravljali," je tvitnil poslanec Rasmus Jarlov in dodal: "So deli ZDA na prodaj? Aljaska? Prosim, pokažite več spoštovanja."

Strateški boj za Arktiko

Diplomatsko prerekanje med Washingtonom in Københavnom glede Grenlandije je le del širšega strateškega boja za nadzor nad Arktiko, bogato s premogom, cinkom, bakrom in železovo rudo, ocenjuje profesor na pariškem inštitutu za mednarodne odnose ILERI Mikaa Mered.

ZDA so na otoku ob začetku hladne vojne vzpostavile radarsko bazo Thule, ki zdaj pokriva nadzor vesolja in je najsevernejši ameriški sistem za zgodnje opozarjanje na balistične izstrelke.