Na Grenlandiji živi 56.000 ljudi, večinoma ob obali. Foto: Reuters

"Danska je posebna država z neverjetnimi ljudmi, a po komentarjih premierke Mette Frederiksen, ki nima interesa za pogovore glede prodaje Grenlandije, bom prestavil najin obisk, ki bi moral biti čez dva tedna," je zapisal Donald Trump na Twitterju. Pri tem je dodal, da je danska premierka "s svojo neposrednostjo" tako ZDA kot Danski "prihranila veliko stroškov in truda", za kar se ji je zahvalil in pripomnil, da se sicer veseli, da bosta imela sestanek kdaj v prihodnosti.

Ameriški predsednik bi moral Dansko uradno obiskati 2. septembra na povabilo danske kraljice Margrethe II. Odpoved obiska so potrdili tudi v Beli hiši.

Trumpov hotel na Grenlandiji

Zaplet s prodajo oziroma ameriškim nakupom Grenlandije se je sprva zdel kot še ena neslana šala ameriškega predsednika, ko je po družbenih omrežjih zakrožila fotomontaža fotografije idiličnega grenlandskega naselja s pisanimi lesenimi hiškami, med katerimi se v nebo dviguje zlat stolp, na katerem je z velikimi črkami napisano TRUMP. Zgradba je nebotičnik Trump International Hotel, prav tak, kot stoji v Las Vegasu.

Ob številnih negativnih odzivih na Twitterju je Trump naposled ob fotografijo zapisal: "Obljubim, da tega Grenlandiji ne bom storil!"

Frederiksenova: ZDA so med našimi najtesnejšimi zaveznicami

Iz danske kraljeve palače so izrazili presenečenje ob odpovedi obiska. Predstavnica za medije Lene Balleby je ob tem danski javni radioteleviziji DR povedala, da nimajo česa dodati. Danska premierka Mette Frederiksen je izrazila obžalovanje in presenečenje ob novici o odpovedi obiska. Dodala je, da so se veselili Trumpovega obiska. "Menim, da Danska in ZDA nista v krizi, ZDA so med našimi najtesnejšimi zaveznicami," je za medije izjavila Frederiksenova.

Ledeniki na Grenlandiji se zaradi podnebne krize vse hitreje tajajo. Foto: EPA

Premierka je že v nedeljo med obiskom na Grenlandiji poudarila, da ta otok ni na prodaj. "Grenlandija ni danska. Grenlandija je grenlandska. Upam, da to ni bilo resno mišljeno," je odgovorila na vprašanje o Trumpovem interesu za nakup otoka. "To je absurdna razprava, tudi grenlandski premier Kim Kielsen je, seveda, jasno povedal, da Grenlandija ni na prodaj, in s tem je konec," je dodala.

Strateško pomembna lega za ZDA

Kot piše BBC, imajo ZDA zgodovinski interes za Grenlandijo, ki velja za največji otok na svetu (Avstralija je deklarirana kot celina). Poleg tega, da ima ta ledeni otok, katerega 80 odstotkov površine prekriva led, za ZDA strateški pomen, je bogat s premogom, cinkom, bakrom in železovo rudo. Ker so se zaradi podnebne krize ledene gmote začele tajati, to pomeni, da bodo viri z minerali postali dostopnejši.

Tajanje ledu pa bi lahko odkrilo še eno neprijetnost, in sicer jedrske odpadke, ki so jih pustile ZDA v svojih bazah na Grenlandiji po koncu hladne vojne.

Neuspešni nakupi ameriških predsednikov

Že v letih 1860 se je za nakup Grenlandije zanimal ameriški predsednik Andrew Johnson, leta 1867 je ameriško zunanje ministrstvo v poročilo zapisalo, da bi bila Grenlandija strateško idealna za ZDA. Nato je leta 1946 predsednik Harry Truman Danski ponudil 100 milijonov dolarjev za nakup in razmišljal tudi o zamenjavi ozemlja.

Tudi ko so ameriškega predsednika Donalda Trumpa vprašali, kako bi se v primeru nakupa Grenlandije pogodil z dansko vlado oziroma ali bi bil pripravljen tudi na zamenjavo ozemlja, je odgovoril, da so vse možnosti odprte. Odziv danske premierke Mette Frederiksen na Trumpovo ponudbo je bil, da je ta "absurden", in da upa, da se šali.

Trump odpovedal obisk na Danskem

Grenlandija odvisna od Danskega proračuna

Na Grenlandiji živi 56.000 ljudi, večinoma ob obali, med njimi 90 odstotkov prvotnih prebivalcev Grenlandije Inuitov. V državi je visoka stopnja samomorov, alkoholizma in brezposelnosti, poroča BBC. Kljub vsemu bogastvu in strateško ugodni legi pa je Grenlandija ali Zelena dežela (dansko) samoupravna dežela, ki deluje v okviru Danske (Grenlandija je 1. januarja 1985 izstopila iz EU-ja) in je odvisna od danskega proračuna.

Danska je v 18. stoletju kolonizirala dva milijona kvadratnih kilometrov otoka, kjer danes živi 57.000 ljudi. Leta 1953 je otok postal sestavni del Danske, od 1978 pa ima samoupravo. Večina prebivalcev je pripadnikov avtohtone inuitske skupnosti.