Za izglasovanje zakona bi bila v saboru potrebna dvotretjinska večina. Foto: Reuters
Za izglasovanje zakona bi bila v saboru potrebna dvotretjinska večina. Foto: Reuters

Za zakon je na izredni seji sabora glasovalo 97 poslancev, proti jih je bilo deset. Da bi bil zakon sprejet, bi zanj moral glasovati 101 poslanec od 151.

Med strankami, ki so nasprotovale glasovanju o zakonu, sta bili tudi največja opozicijska stranka SDP in Most. Predstavniki obeh strank so menili, da sabor po ustavi ni pristojen za odločanje o sodelovanju hrvaške vojske v misijah, temveč o tem odloča vlada ob soglasju predsednika republike.

Poslanci iz vladnega HDZ-ja so med razpravami v saboru poudarjali, da je Rusija agresor in da je ukrajinski narod žrtev, hrvaški sabor pa da bo s svojo podporo misiji pokazal, da je na pravi strani zgodovine. "Sram me je, da bo Putin zadovoljen," je po poročanju hrvaškega portala Index po glasovanju dejal Andro Krstulović Opara iz HDZ-ja.

Sorodna novica EU v devetem svežnju sankcij proti Rusiji prepoveduje tudi izvoz letalnikov

Milanović, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, ni želel obravnavati dopisa, v katerem ga je obrambni minister Mario Banožić preteki mesec prosil za soglasje za sodelovanje hrvaških vojakov v tej misiji EU-ja.

Po njegovi oceni sodelovanje ne bi bilo v skladu z ustavo, saj da Ukrajina po ustavi ni zaveznica Hrvaške, ker ni članica nobene od zvez, ki jim pripada Hrvaška.

Hrvaška vlada je v zakonu sicer predlagala, da bi v misiji sodelovalo do 80 pripadnikov hrvaške vojske ob možnosti rotacije in da bi na Hrvaško lahko prišlo do 100 pripadnikov ukrajinskih sil z možnostjo rotacije letos ter v letih 2023 in 2024.

Sorodna novica Kijev: Ukrajina tarča enega največjih ruskih obstreljevanj od začetka vojne

Države članice Evropske unije so misijo urjenja ukrajinskih vojakov, ki bo potekala na ozemlju članic EU-ja, uradno zagnale prejšnji mesec. V okviru misije nameravajo izuriti do 15.000 vojakov. Slovenija bo v njej sodelovala z nekaj deset inštruktorji, ki bodo predvidoma delovali v Nemčiji.

Namen misije, ki bo sprva trajala dve leti, je okrepiti zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil, da se bodo lahko še naprej učinkovito branile pred rusko agresijo. Madžarska je urjenje ukrajinskih vojakov na svojem ozemlju zavrnila.