Izpade elektrike občutijo zlasti na severu, jugu in v osrednjih delih države. Električno omrežje deluje v izrednih razmerah, zato je pričakovati pogostejše izklope elektrike, odprava škode pa naj bi glede na že obstoječe slabo stanje trajala dlje kot po navadi.

Oskrba z elektriko bo glede na sporočilo iz državnega energetskega podjetja med drugim zagotovljena v bolnišnicah in toplarnah.

Rusija je po zadnjih podatkih danes s Kaspijskega in Črnega morja na objekte kritične infrastrukture v Ukrajini izstrelila 76 raket. Ukrajinska zračna obramba je 80 odstotkov oz. 60 raket sestrelila, je danes prek Telegrama sporočil ukrajinski vrhovni poveljnik Valerij Zalužni.

Kot je še pred tem navedel tiskovni predstavnik vojske Mihail Šamanov, je bilo kar 40 raket usmerjenih proti Kijevu, a so jih 37 sestrelili. Današnje rusko obstreljevanje je označil za eno največjih od začetka vojne.

O eksplozijah so med drugim poročali iz mest Kijev, Harkov in Krivi Rog. Župan prestolnice Vitalij Kličko je sporočil, da je bilo eksplozije slišati v več delih mesta, in prebivalce pozval, naj ne zapuščajo zaklonišč. Kot je zapisal na Telegramu, ima mesto težave pri dobavi vode, odgovorni pa so ustavili podzemno železnico, da bi se tja lahko zatekli civilisti.

Po besedah Klička bodo odprli še več poslopij z lastnim virom elektrike, kjer bodo ljudje denimo lahko napolnili telefone ali polnilnike. Oskrba z elektriko je motena tudi drugod po državi.

Po najnovejših podatkih sta v napadu na stanovanjski objekt v mestu Krivi Rog umrla dva človeka, je sporočil guverner Dnipropetrovska Valentin Rezničenko.

Številni prebivalci Harkova na severovzhodu države so brez elektrike. Z izpadi elektrike se po novem valu napadov spoprijemajo tudi v pokrajinah Sumi ter mestih Herson, Poltava in Kremenčuk.

V Zaporožju je bilo ozemlje, ki je pod ukrajinskim nadzorom, tarča več kot desetih ruskih raket, je sporočil guverner pokrajine, kjer je največja jedrska elektrarna v Evropi, Oleksandr Staruh.

Ukrajinske sile napadle Lugansk

O civilnih žrtvah poročajo tudi predstavniki separatistov v pokrajini Lugansk, kjer naj bi v ukrajinskem obstreljevanju naselja Lantrativka umrlo osem civilistov, navaja ruska tiskovna agencija Tass. "Danes zgodaj zjutraj sta bila mesto Kadivka in vas Lantrativka znova pod topniškim ognjem nacionalistov. Osem ljudi je umrlo, še 23 naših rojakov je bilo ranjenih," je prek družbenih omrežij sporočil proruski vodja pokrajine Lugansk Leonid Pasečnik.

Po navedbah generalštaba ukrajinske vojske so medtem njihove sile v zadnjih 24 urah odbile napade v bližini 22 naselij v pokrajinah Doneck in Lugansk.

Nova ruska ofenziva?

Kljub zmanjšani intenzivnosti bojev vzdolž bojne črte je ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov za britanski časopis Guardian izrazil prepričanje, da v Moskvi načrtujejo novo ofenzivo po novem letu. Reznikov je ob tem navedel mobilizacijo 300.000 ruskih mož, za katere pravi, da se bodo borili v novi ofenzivi, ki bo po njegovem prepričanju februarja.

EU in Nato obsojata nove ruske napade

Evropska unija in zveza Nato sta obsodili nove ruske napade na Ukrajino in trpljenje, ki ga povzročajo ljudem. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell meni, da tovrstna bombardiranja predstavljajo vojni zločin, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je prepričan, da bo ta ruska strategija propadla.

Gre za še en primer terorja Kremlja, ki že sicer dnevno napada civiliste in civilno infrastrukturo, je v izjavi menil Borrell. "Ti kruti, nečloveški napadi želijo povečati človeško trpljenje in ukrajinskim ljudem, pa tudi bolnišnicam, nujnim službam in drugim kritičnim storitvam odvzeti oskrbo z elektriko, ogrevanje in vodo," je dodal.

Sorodna novica EU v devetem svežnju sankcij proti Rusiji prepoveduje tudi izvoz letalnikov

Prepričan je, da tovrstno bombardiranje predstavlja vojni zločin in je barbarsko, vsi odgovorni pa bodo zanj odgovarjali. Ponovil je neomajno podporo EU-ja Ukrajini, ki ji bo ob strani stala, dokler bo treba.

Napade je obsodil tudi prvi mož Nata Jens Stoltenberg. Ruski predsednik Vladimir Putin skuša po Stoltenbergovih besedah zimo uporabiti kot orožje in zlomiti Ukrajince, da bi načel njihovo podporo samoobrambi. A prepričan je, da bo tovrstna Putinova strategija propadla.

"Zgodovina nas uči, da takšni brutalni napadi na civiliste ne oslabijo volje do upora," je dejal v pogovoru za nemško tiskovno agencijo DPA in menil, da v resnici ravno nasprotno služijo okrepitvi odločenosti za nadaljnji boj.

Kot je sicer posvaril, kljub nekaterim porazom nič ne kaže na to, da bi se Putin odrekel cilju nadzora nad Ukrajino. "Ne smemo podcenjevati Rusije. Rusija se pripravlja na dolgo vojno," je dejal v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP.

Tudi on je obljubil nadaljnjo podporo Nata. Ukrajini morajo zaveznice še naprej nuditi vojaško pomoč, "da bo predsednik Putin razumel, da ne more zmagati na bojišču, temveč se mora usesti za mizo in s poštenimi nameni pogajati", je dejal Stoltenberg.

Fifa zavrnila govor Zelenskega

Mednarodna nogometna zveza (Fifa) ni privolila v predlog ukrajinskih oblasti, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pred nedeljskim finalom svetovnega prvenstva v nogometu v Katarju v spletnem nagovoru na stadionu nagovoril navijače.

Oblasti v Kijevu so si prizadevale, da bi Zelenski gledalcem finalne tekme letošnjega svetovnega prvenstva v nogometu prek videopovezave "prenesel sporočilo svetovnega miru". V uradu ukrajinskega predsednika naj bi bili presenečeni nad odločitvijo krovne mednarodne nogometne federacije, ki je zavrnila prošnjo ukrajinskega predsednika.

"Mislili smo, da bi Fifa želela uporabiti to nogometno platformo za plemenitejše namene," so povedali ukrajinski viri. Ni jasno, ali bi bilo sporočilo Zelenskega predvajano v živo ali bi bila njegova izjava vnaprej posneta.