Avstrija bo na glasovanju o širitvi schengena glasovala posebej za Hrvaško in posebej za Bolgarijo ter Romunijo, je dejal Nehammer.

"Ko govorimo o širjenju schengena in pri tem kritiziramo načrt Evropske komisije, je treba poudariti, da se to ne nanaša na Hrvaško. Posebej bomo glasovali za Hrvaško in posebej za Bolgarijo ter Romunijo," je po srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem izjavil Nehammer.

"Podprli bomo Hrvaško v schengenu, a bomo v tem pogledu zelo kritični do Romunije in Bolgarije," je še dodal.

Hrvaški je čestital ob vstopu v območje evra in opozoril na enega od največjih izzivov, s katerim se srečuje Avstrija, to so t. i. nezakonite migracije. Po njegovih besedah prebežniki ustvarjajo "ogromen pritisk", čeprav je Avstrija država, ki nima zunanje meje EU-ja.

"Trenutno razpravljamo o širitvi schengena, hkrati pa vidimo, da ima posebej Avstrija težave z nezadostno zaščito zunanjih meja. Obenem imamo manjšo zaščito meja znotraj EU-ja in po našem mnenju ne more iti tako naprej. Treba bo sprejeti nekatere ukrepe," je poudaril avstrijski kancler.

Plenković je dejal, da bo Hrvaška cenila podporo Avstrije pri vstopu v schengensko območje, ter poudaril, da se zaveda zaskrbljenosti Avstrije zaradi prebežnikov.

"To, kar je dobro in kar sva skupaj potrdila, je, da ti ljudje, ki so prišli v Avstrijo, ne prihajajo prek Hrvaške, ampak z ozemelj drugih držav," je poudaril hrvaški premier. Hkrati je izrazil zadovoljstvo nad današnjim srečanjem in nad "podporo kanclerja, da Hrvaška pristopi k schengenu, in ko se to zgodi, krepi politiko varovanja meja".

Veto Dunaja za Sofijo in Bukarešto?

Nehammer je že v torek zagotovil, da njegova država ne bo vložila veta na vstop Hrvaške v schengensko območje, saj ta zgledno izpolnjuje zahteve glede varovanja meje. Po poročanju avstrijskega časopisa Kleine Zeitung to pomeni, da je grožnja Dunaja z vetom namenjena Bolgariji in Romuniji.

Ugibanja o tem, ali bo Avstrija glasovala proti vstopu Hrvaške v schengen, so se začela prejšnji petek, ko je avstrijski notranji minister Gerhard Karner izrazil dvom o smislu širitve schengenskega območja in v ponedeljek ponovil svoje stališče. Kot razlog je navedel razmere na meji, ki da kažejo, da schengen načeloma ne deluje. Kot je pojasnil za avstrijske medije, so v Avstriji letos potrdili prihod 100.000 prebežnikov, od katerih jih 75.000 niso registrirali niti v eni državi EU-ja.

Iohannis: V Romuniji ni nenadzorovanega pritoka prebežnikov

Romunski predsednik Klaus Iohannis se je že odzval na avstrijske grožnje z vetom. V Romuniji "ni nenadzorovanega pritoka prebežnikov in ga nikoli ni bilo", je dejal Iohannis ob robu obiska v Latviji, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Iohannis je poudaril, da so v Bukarešti dobro obveščeni o tem, "od kod prebežniki prihajajo in po katerih poteh". Svoje podatke in ugotovitve bodo z veseljem posredovali avstrijskim oblastem, je dejal v Rigi.

Romunija nikoli ni bila osrednji del "balkanske poti", ki jo prebežniki uporabljajo za pot v srednjo in zahodno Evropo, vendar pa ima njegova država "tako potencial kot sposobnost, da podpre Avstrijo, da bi zajezila tok prebežnikov", je zatrdil romunski predsednik.

Iohannis je potrdil, da bo romunski notranji minister Lucian Bode nemudoma odpotoval na Dunaj, da bo "avstrijskim prijateljem" na voljo za dodatna vprašanja in da bo odpravil njihove pomisleke. Bukarešta je pripravljena predstaviti argumente, da bo schengensko območje s sprejetjem Romunije vanj dejansko postalo "varnejše", je še dejal predsednik Romunije.

Glede groženj z vetom pa Iohannis ni izključil možnosti ponovne preložitve vstopa Romunije v schengen. Če izid glasovanja glede Romunije ni gotov, bi bilo bolje glasovanje za mesec ali dva preložiti, je dejal.

Glasovanje o vstopu Bolgarije, Hrvaške in Romunije v schengensko območje bo predvidoma potekalo 8. decembra ob zasedanju notranjih ministrov EU-ja. Če bo Svet EU-ja podprl vstop, se bo trojica držav schengenu pridružila 1. januarja 2023.