Prebežniki bodo vendarle lahko zapustili ladjo Sea Watch 3. Foto: Reuters
Prebežniki bodo vendarle lahko zapustili ladjo Sea Watch 3. Foto: Reuters

Namreč, poleg Italije se je še šest držav članic Evropske unije – Luksemburg, Francija, Portugalska, Nemčija, Romunija in Malta – zavezalo, da bodo sprejele prebežnike, ki so obtičali na ladji nemške nevladne organizacije. "Seznamu prijaznih držav, ki so se odzvale našemu pozivu, naj sprejmejo prebežnike, se je pridružil še Luksemburg. Zdaj nas je sedem in izkrcanje se bo kmalu začelo," je dejal Conte.

Pri reševanju življenj na morju ne gre za izbiro ali stvar politike, temveč za stoletja staro obvezo. Te tragedije lahko končamo s pogumom in zmožnostjo pogledati dlje od naslednje prihajajoče ladje, s sprejetjem dolgoročnega pristopa, ki bo temeljil na regionalnem sodelovanju z uvidom, da gre v osrčju za človeško življenje in dostojanstvo.

Filippo Grandi, visoki komisar UNHCR-ja

Nemška nevladna organizacija je 19. januarja pred obalo Libije rešila 47 prebežnikov, med njimi osem mladoletnikov. Zadnjih nekaj dni je bila ladja zasidrana pred obalo Sicilije, a ni smela vpluti v pristanišče. Italija je namreč prepovedala vplutje, dokler ne bodo države članice obljubile, da bodo sprejele prebežnike.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je tako v torek sporočil, da se lahko prebežniki z ladje izkrcajo v Italiji, če jih bodo takoj prepeljali v Nemčijo ali na Nizozemsko, ki je zahtevo Rima večkrat zavrnila, dodala pa je, da ne bo sprejela teh prebežnikov, dokler ne bo sprejet sporazum, kako razlikovati begunce od t. i. ekonomskih migrantov. Zatem je Evropsko sodišče za človekove pravice pozvalo Italijo, naj tem ljudem zagotovi ustrezno oskrbo.

Salvini je napovedal, da pripravljajo ukrep, s katerim bi ladjam nevladnih organizacij, ki na odprtem morju pred obalo Libije rešujejo prebežnike, omejili možnost vstopa v italijanske ozemeljske vode.


Pri tem je zatrdil, da ne gre za vzpostavitev pomorske zapore, temveč izvajanje veljavne zakonodaje. Viri na notranjem ministrstvu so povedali, da gre za vzpostavitev "standardnega postopka v primeru novih prihodov ladij nevladnih organizacij", kot to določajo italijanska pomorska pravila. Ta navajajo, da lahko ministrstvo za promet "zaradi javnega reda omeji ali prepove tranzit in ustavljanje trgovskih ladij v ozemeljskih vodah".

Med prečkanjem umrl vsak šesti prebežnik

Medtem je Visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR) sporočil, da je lani v poskusu prečkanja Sredozemskega morja v povprečju vsak dan umrlo šest prebežnikov. S tem se je ta pomorska pot utrdila na položaju najbolj smrtonosne na svetu, navaja poročilo in izpostavlja, da gre za alarmanten podatek. Krivdo UNHCR vidi v krčenju reševalnih operacij.

Po ocenah UNHCR-ja je v letu 2018 pri prečkanju Sredozemskega morja umrlo ali bilo pogrešanih 2.275 ljudi, in to kljub temu da je število prebežnikov, ki so dosegli obale Evrope, močno upadlo. Lani je namreč skupaj prispelo 139.300 prebežnikov, kar je najnižja številka v petih letih.

Poročilo izpostavlja, kako so spremembe politike v nekaterih evropskih državah imele za posledico številne incidente, v katerih je na morju, čakajoč na dovoljenje na pristanek, za več dni obtičalo veliko število ljudi. Ladje nevladnih organizacij in njihove posadke so imele lani vedno več omejitev pri iskalnih oz. reševalnih operacijah. Na morskih poteh iz Libije proti Evropi je za vsakih 14 ljudi, ki jim je uspelo doseči staro celino, en človek umrl. Gre za velik porast v primerjavi z letom 2017. Na tisoče ljudi pa so vrnili v Libijo, kjer so v zapornih centrih izpostavljeni grozljivim razmeram.

UNHCR navaja nekatere žarke upanja. Kljub politični slepi ulici, ko gre za poskuse doseči regionalni pristop pri reševanju na morju in izkrcavanju prebežnikov, k čemur sta UNHCR in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) pozvala junija lani, se je nekaj držav zavezalo, da bodo sprejele ljudi, rešene v Sredozemlju. To bi lahko bil temelj za trajno rešitev, poudarjajo. Države so obljubile tudi, da bodo sprejele več tisoč beguncev, evakuiranih iz Libije.

Zdaj je glavni cilj Španija

Poročilo omenja tudi, da so se poti lani precej spremenile. Tako je Španija prvič v zadnjih letih postala glavni cilj v Evropi. Tja je pokopenski poti ‒ skozi eksklavi Ceuta in Mellila ‒ prispelo 6.800 prebežnikov, še 58.600 pa jih je uspešno prečkalo nevarne vode zahodnega Sredozemskega morja. A zaradi tega se je število smrtnih žrtev na tem območju v primerjavi z letom 2017, ko ji je bilo 202, skoraj početverilo na 777.

V Italijo je lani prispelo okoli 23.400 prebežnikov, kar je petkrat manj kot leto poprej. Grčijo je medtem po morju doseglo podobno število kot leta 2017 ‒ tedaj jih je prispelo 30.000, lani pa 32.500. A ob tem se je skoraj potrojilo število ljudi, ki so v Grčijo prispeli prek kopenske meje s Turčijo.