Voditelj Švedskih demokratov Jimmie Åkesson. Foto: EPA
Voditelj Švedskih demokratov Jimmie Åkesson. Foto: EPA

Zanje je glasovala več kot petina švedskih volivcev. Nacionalistična protipriseljenska stranka, ki so jo tako volivci kot politični mainstream desetletja odpravljali kot nepomembne zdraharje, v zadnjih letih pa doživlja meteorski vzpon, je dosegla svoj najboljši rezultat do zdaj – 20,7 odstotka glasov, s čimer je svoj zadnji volilni izid izboljšala za tri odstotne točke.

S tem bo njenih 73 poslancev igralo ključno vlogo v novi, desno usmerjeni vladajoči koaliciji in novi vladi, Švedska, do zdaj znana po svoji stabilni in predvidljivi politiki, pa se podaja na popolnoma novo pot v neznano.

To je namreč prvič, da se je na Švedskem kaka nacionalistična stranka uvrstila na položaj tolikšne moči, pri čemer je dejavnikov, kako je do tega obrata prišlo, več, analitiki pa poudarjajo predvsem nastrojenost nekaterih Švedov proti veliki priseljenski skupnosti v državi, znotraj katere prihaja občasno tudi do nasilja in kriminala.

A kdo sploh so Švedski demokrati, ki jih je do uspeha – tudi z reformo same stranke – popeljal 43-letni Jimmie Åkesson? So stranka, ki prihaja v vlado z veliko prtljage. To desno usmerjeno stranko so leta 1988 ustanovili privrženci nacizma (njen prvi revizor je bil Gustaf Ekström, veteran SS-ovskih enot Waffen), sami pa se opisujejo kot socialni konservativci z nacionalističnimi temelji.

Neke enotne oznake za stranko ni, akademiki, komentatorji in mediji jo največkrat opisujejo kot nacionalistično, konservativno, protipriseljensko, protiislamistično, evroskeptično in skrajno desno stranko.

Švedski demokrati se v svojem programu med drugim zavzemajo za starejše občane. Foto: Reuters
Švedski demokrati se v svojem programu med drugim zavzemajo za starejše občane. Foto: Reuters

Švedski demokrati sicer zavračajo etiketo skrajnih desničarjev, češ da ta oznaka ne odraža več prepričanj stranke, katere prvo obdobje je bilo vsekakor izrazito radikalno, s koreninami v švedskem fašizmu in belskem nacionalizmu.

Od tega so se počasi začeli distancirati že v poznih 90. letih, še bolj pa leta 2005, ko je vodenje stranke prevzel Åkesson. Ta je stranko reformiral, iz nje izločil skrajneže, platformo pa omilil in s tem stranko približal širši javnosti kot poprej, ko je bila zaradi svoje desne radikalnosti privabljala zgolj marginalce.

Prvič se jim je v parlament uspelo prebiti leta 2010. Danes Švedski demokrati v svojem programu uradno zavračajo tako fašizem kot nacizem. V Evropskem parlamentu so člani skupine Evropskih konservativcev in reformistov.

"Švedska je imela svojčas izjemno stabilen in predvidljiv politični strankarski sistem. SD so prišli v parlament šele leta 2010, tri volitve pozneje pa so že druga največja stranka," je za BBC povedal politolog Johan Martinsson z univerze v Göteborgu, ki volilni izid opisuje kot prelomen za švedsko politiko, SD pa opisuje kot "nacionalistično, protipriseljensko, protimultikulti", je pa ne želi označiti kot skrajno desno.

Za socialo – a samo za švedske državljane

Švedski demokrati so se med predvolilno kampanjo osredinjali predvsem na problematiko priseljevanja in nasilnega kriminala, s čimer so njihovi pomisleki, ko gre za politiko odprtih vrat, očitno naleteli na plodna tla, s tem pa je ta tema prvič tudi zavzela toliko prostora v prevladujoči švedski politiki.

Na drugih področjih se zavzemajo za krepitev švedske obrambe in zvišanje proračuna za obrambo, podpirajo dvig minimalnih kazni in večji proračun za policijo. Ko gre za okoljsko politiko, sicer podpirajo financiranje boja za podnebje, a tudi menijo, da bi morale namesto Švedske, ki da že dela dovolj na tem področju, druge države zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.

Stranka v svojem programu veliko poudarka nameni izboljšanju ravni življenja za starejše občane – znižati želijo obdavčitev starejših ter zvišati subvencije za domove za ostarele in prehrano, ostreje se želijo tudi lotiti zlorab nad starejšimi. So za socialno državo, vključno z brezplačnim zdravstvom, – a zgolj, ko gre za švedske državljane.

Foto: EPA
Foto: EPA

Prav tako v svojem programu podpirajo pravice LGBT-oseb (tudi tu so ploščo zamenjali po reformi stranke), so pa po drugi strani kritični do posebnih pravic, ki jih uživa avtohtono ljudstvo Samiji na severu Švedske. Goreče zagovarjajo močno nacionalno in kulturno identiteto, ko pa gre za gospodarstvo, so sredinski, s primesmi levih in desnih politik.

V zunanji politiki zagovarjajo tesno politično povezovanje znotraj nordijske sfere, so pa evroskeptični in nasprotujejo nadaljnji EU-integraciji in vsakršni cesiji švedske neodvisnosti EU-ju. Podpirajo Izrael, že pred rusko invazijo na Ukrajino so bili med bolj kritičnimi do Rusije, po njej pa še bolj zagovarjajo vključitev Švedske v Nato.

Resnične spremembe ali zgolj lepotni popravki?

Uspeh Švedskih demokratov je sprožil v javnosti burno razpravo, koliko se je stranka zares spremenila ideološko med svojo tranzicijo od političnega izobčenca do ključnega političnega akterja. Akesson je leta 2012 uvedel politiko "ničelne tolerance" do rasizma in ekstremizma, leta 2015 pa zaradi povezav s skrajno desnico celo suspendiral celoten podmladek stranke. Stranka je popolnoma prenovila tudi svojo znamko in zamenjala logotip plamena z bolj nedolžno cvetlico in odpravila geslo "Ohranite Švedsko švedsko".

A kot poroča BBC, te spremembe, ki jih številni označujejo za kozmetične popravke, niso bile zadostne, da na stranko ne bi letele obtožbe, da predstavlja grožnjo manjšinam na Švedskem. Eden od teh kritikov je Willie Silberstein, predsednik švedskega odbora proti antisemitizmu, ki je v zadnjih dneh sam postal tarča protijudovskih zmerljivk, potem ko je izkoristil svoj položaj za javno kritiziranje SD-ja.

"Odbor ima težavo s strankami, ki so jih ustanovili nacisti. To ni moje mnenje, to je dejstvo," je dejal. "Če je ena stranka tako polna članov, ki jih je treba izključiti, ker so nacisti – to pove nekaj o stranki."

Švedska premierka je odstopila takoj po objavi volilnih izidov. Foto: Reuters
Švedska premierka je odstopila takoj po objavi volilnih izidov. Foto: Reuters

Ob tem Silberstein izpostavi odmevno, avgusta objavljeno raziskavo švedske raziskovalne skupine Acta Publica, v kateri naj bi kar 289 politikov iz največjih švedskih strank izrazilo stališča, ki bi jih lahko označili za rasistična ali celo nacistična. Velika večina od njih, 214, je članov SD-ja. "Straši me, da bi lahko imeli velik vpliv na švedsko politiko. V mislih nimam samo judovske manjšine, ampak priseljence na splošno."

Sporni tviti

Stranko nenehno v težave spravljajo tudi objave njihovih članov na družbenih omrežjih. Na vrhuncu predvolilne kampanje je SD-jev predstavnik za javnost, 26-letni poslanec Tobias Andersson, na Twitterju objavil fotografijo vagona stockholmske podzemne železnice, obarvanega v strankarske barve. "Dobrodošli na repatriacijskem ekspresu. Tu je enosmerna vozovnica. Naslednja postaja, Kabul," je zapisal ob sliki.

Nekateri švedski komentatorji so objavo kritizirali, a se Akesson zanjo ni želel opravičiti, češ da je šlo zgolj za sarkastično objavo, ki se je rogala tistim, ki so bili užaljeni zaradi letakov stranke, piše AP.

Stranka očitke rasizma zavrača. "Vse to je bilo, še preden sem se rodil," za BBC zatrjuje 21-letni podpredsednik SD-jevega podmladka Emil Eneblad. "Ljudje so nas na volitvah obtoževali grdih stvari, mislim, da to, da so bili v stranki pred 30 leti nekateri sumljivi tipi, ni vplivalo na volilni izid."

Ob tem poudarja, da je stranka na nedeljskih volitvah skoraj podvojila podporo med mladimi, kar pripisuje osredinjanju na tri teme – varnost, delovna mesta in priseljevanje. "Mladi iščejo nekaj drugega," je dejal.

Ključna tema postalo priseljevanje

Martinsson pravi, da je glede vprašanja priseljevanja na Švedskem družbena klima že kar nekaj časa napeta, pri čemer poudarja, da je Švedska v zadnjih nekaj letih sprejela delež prosilcev za azil, ki se uvršča med najvišje na prebivalca na svetu.

To dejstvo v kombinaciji z vtisom v javnosti, da je nasilen kriminal v porastu, bi lahko pojasnilo porast podpore SD-ju, stranki, ki ne le, da že leta vodil aktivno kampanjo na temo obeh omenjenih, ampak je pridobila vidnost prav s svojo sporno trditvijo, da je oboje neločljivo povezano.

Akesson s svojim dekletom. Foto: EPA
Akesson s svojim dekletom. Foto: EPA

Kot poudarja Euronews, se SD za uspeh lahko zahvali tudi radikalizaciji družbe, v kateri je zdaj (ponovno) sprejemljiva podpora stranki s koreninami v fašizmu, ki odkrito zavrača priseljence. "Priseljevanje je razlog, da sploh obstajajo," je za ta portal povedal Pontus Odmalm, švedski profesor politologije na univerzi v Edinburgu.

"Protipriseljensko sporočilo je do zdaj že stalnica. Hočejo manj priseljevanja in več repatriacije. So pa tudi preusmerili fokus na neuspehe integracije, in tu v priseljevanje vpletejo zakon in red."

"Izgredi, do katerih je prišlo aprila po sežiganju Korana, so bili odlična novica za Švedske demokrate, ker so lahko dejali, vidite, smo vam rekli, da ne moremo imeti različnih kultur na istem mestu, to je rezultat nenadzorovanega priseljevanja. Precej več govorijo o nacionalizmu in pomenu postavljanja Švedov na prvo mesto, biti za Švedsko in njene državljane. Navdihujejo se iz Trumpove kampanje in posvojili so švedsko različico: "Naredite ZDA ponovno odlično", in sicer "Naredite Švedsko ponovno odlično", postavljajo Švede na prvo mesto, a brez eksplicitnega pojasnila, pred koga," razlaga Odmalm.

Povezovanje s Krščanskimi demokrati

Le nekaj dni pred volitvami je švedski časopis Expressen razkril seznam kandidatov SD-ja, ki širijo protijudovske teorije zarot ali hvalijo neonaciste, od katerih nekateri pripadajo radikalni nacionalistični Svobodni Švedski (Det fria Sverige), organizaciji s približno 2000 člani. Vodstvo SD-ja običajno trdi, da so tovrstni kandidati svoja nagnjenja skrivali in da gre zgolj za peščico "gnilih jabolk". Podporniki stranke pa tovrstna poročila odpravljajo kot poskuse liberalnih medijev, da bi diskreditirali SD.

Kakor koli že je, povezava med SD-jem in skrajneži očitno ni odvrnila nekaterih drugih političnih strank z desnega pola, kot so Krščanski demokrati, da se jim ne bi pridružile v koaliciji. So pa po drugi strani Stranko centra, tradicionalno desno sredinske stranke, odvrnila od SD-ja njeni bolj skrajni pogledi na priseljence in se je raje povezala s Socialnimi demokrati v levi blok.

Na zadnjem predvolilnem soočenju je tako voditeljica Stranke centra Annie Lööf volivce pozvala, naj glasujejo za stranko "brez ksenofobnih stališč", hkrati pa napadla voditeljico Krščanskih demokratov Ebbo Busch, ker je na svojo listo uvrstila skrajno desne kandidate in celo take s kriminalnim ozadjem, in se povezala z SD-jem. "Ravno smo odkrili, da so v stranki Ebbe Busch na listi neonacisti in pripadniki organiziranega kriminala v motociklističnih tolpah, če pa pogledate njenega kolega Jimmieja Åkessona, ima ta na listah več kot 200 nacijev," je izpostavila.

Foto: EPA
Foto: EPA

Kakšen voditelj je Åkesson?

Dominic Hinde, švedski politolog z univerze v Glasgowu, je pred volitvami potoval po Švedski in pravi, da so celo višji člani SD-ja lobirali za glasove z odkritim kritiziranjem islama in percipirano grožnjo islamizacije Švedske, češ da so prav muslimani odgovorni za številne socialne in gospodarske težave v državi.

"Še pred desetimi leti bi bilo kaj takega nepojmljivo, da bi nekdo sredi trga javno, v okviru volilne kampanje, izražal taka stališča in bi mu ljudje za to ploskali. Tako da čeprav stranka SD morda ni tako ekstremna, kot je bila v preteklosti, pa so s to preobrazbo v zmernejšo smer pridobili nove ljudi in lansirali nekatere precej radikalno desne miselne tokove v osrednji diskurz," je povedal za Euronews.

Lucas Dahlström, stockholmski dopisnik za novičarski portal Yle Svenska, pravi, da je težko zares vedeti, kakšen voditelj točno je Åkesson.

"Jimmie Åkesson je zelo priljubljen voditelj med Švedskimi demokrati in je resnično popeljal stranko na novo raven. In mislim, da ko se je pridružil stranki v 90. letih, si nikdar ni mislil, da bodo kdaj postali tako veliki. Treba je reči, da je dober politik, ker je stranko popeljal tako daleč. Vedno poudarja, da še nikdar niso bili na oblasti, zato ni nič, kar gre narobe na Švedskem, njihova krivda," je povedal Dahlstrom za Euronews. "To je zelo prikladno in je morda razlog, da je letos čutiti nekaj zaskrbljenosti med Švedskimi demokrati, ker so bili vedno stranka antiesteblišmenta, zdaj pa bodo v vladajoči koaliciji."

In nekdanje povezave SD-ja s fašizmom? "Mislim, da volivcem SD-ja danes ni toliko mar za to, kar se je dogajalo v preteklosti, in lahko bi rekli, da je to tudi težava," pravi Dahlström. "Åkesson potegne mejo s tem, ko reče, da v stranki ni dovoljen rasizem in da bodo izključili vsakega rasista, ampak, jasno, še vedno v stranki obstajajo rasistični elementi. Svoje preteklosti ne moreš kar tako zlahka oprati."